Veliki Spopad

Poglavje 36—Neizbežen spor

Že od samega začetka velikega spopada v nebesih je bil Satanov načrt strmoglaviti Božje zapovedi. Da bi to dosegel, se je uprl Stvarniku. Čeprav je bil vržen iz nebes, svoj boj nadaljuje na zemlji. Že od nekdaj se je vztrajno trudil preslepiti ljudi in jih napeljati k prestopanju Božjih zapovedi. Vseeno mu je, ali zavrnejo celotne zapovedi ali odstranijo samo njene posamezne predpise, kajti posledice bodo na koncu enake. Kdor “se pregreši zoper eno”, kaže prezir do vseh zapovedi. Njegov vpliv in zgled sta na strani prestopka, zato “je postal kriv vseh”. (Jak 2,10 CHR) VS 372.1

Da bi Satan povzročil preziranje Božjega zakona, je sprevračal svetopisemski nauk. Tako so se zmote vtihotapile v vero tistih, ki pravijo, da verujejo v Sveto pismo. Zadnji veliki spor med resnico in zmoto je samo sklepna bitka dolgotrajnega spopada proti Božjim zapovedim. Vsi smo vpleteni v ta spopad - spopad med človeškimi zapovedmi in Jahvejevimi predpisi, med svetopisemsko vero in vero v izmišljotine ter izročila. VS 372.2

Moči, ki se bodo združile v tem boju proti resnici in pra-vičnosti, že delujejo. Božja sveta beseda se malo ceni, čeprav so mnogi trpeli in žrtvovali kri, da bi jo ohranili. Sveto pismo je dosegljivo vsem, toda malo jih je, ki ga dejansko sprejemajo za vodilo življenja. Nevera prevladuje ne samo v svetu, temveč tudi v cerkvi. Mnogi zanikajo nauke, ki so glavni stebri krščanske vere. Tisti, ki se imajo za kristjane, delno ali v celoti zavračajo vzvišena dejstva, ki so jih podali navdihnjeni pisci; na primer o stvarjenju, človekovem padcu v greh, o spravi in večni veljavi Božjih zapovedi. Mnogi, ki se ponašajo s svojo modrostjo in neodvisnostjo, menijo, da je popolno zanašanje na Sveto pismo znamenje šibkosti. Zanje je dokaz nadarjenosti in uče-nosti kritiziranje Svetega pisma, njegova simbolična razlaga in zavračanje njegovih najpomembnejših resnic. Pridigarji učijo svoje vernike, profesorji in učitelji pa svoje učence, da so Božje zapovedi spremenjene ali ukinjene; tisti, ki verujejo, da so njegove zahteve še vedno veljavne in jih je treba dobesedno izpolnjevati, so vredni preziranja in posmeha. VS 372.3

Z zavračanjem resnice ljudje zavračajo njenega Avtorja. S teptanjem Božjih zapovedi zanikajo Zakonodajalčevo oblast. Malik se prav tako lahko naredi iz lažnega nauka in lažnih teorij kakor iz lesa in kamna. Z lažno predstavitvijo Božjih lastnosti Satan pri ljudeh ustvarja napačen pojem o Božjem značaju. Mnogi namesto Jahveja postavljajo na prestol svojega malika - kakšnega filozofa. Živi Bog, ki je razodet v njegovi besedi, v Kristusu in delih stvarjenja, pa ima le malo častilcev. Koliko jih obožuje naravo, Bogu narave pa so se odpovedali! V današnjem krščanskem svetu je malikovalstvo prav tako razširjeno, kakor je bilo v starem Izraelu v času preroka Elija; vendar v drugačni obliki. Bog mnogih, ki se imajo za modre, bog filozofov, pesnikov, državnikov, novinarjev, bog imenitnežev, bog mnogih višjih šol in vseučilišč in celo nekaterih teoloških ustanov ni veliko boljši od Baala, feničanskega boga sonca. VS 373.1

Krščanski svet je sicer sprejel mnogo zmot, ki se pogumno dvigajo proti nebeški oblasti, in številne naravnosti, ki nasprotujejo razumu, vendar nič od tega nima tako nevarnih posledic kakor hitro rastoč novodobni nauk o tem, da Božje zapovedi za ljudi niso več obvezne. Vsak narod ima svoje zakone, ki zahtevajo spoštovanje in poslušnost. Nobena vlada ne bi mogla obstajati brez njih. Ali si je potem možno zamisliti, da Stvarnik nebes in zemlje nima nikakršnih zakonov za svoja bitja? Denimo, da ugledni pridigarji javno oznanjajo, da zakoni, ki vladajo v njihovi deželi in ščitijo državljanske pravice, niso obvezni, da omejujejo svobodo ljudstva, in jih zato ni treba spoštovati. Kako dolgo bi ti ljudje smeli pridigati? Ali je mar večja žalitev prezirati zakone držav in narodov, kakor teptati Božje predpise, ki so temelj vseh vladavin? VS 373.2

Mnogo razumnejše bi bilo, da narodi ukinejo svoje predpise in dovolijo ljudem delati, kar koli hočejo, kakor da bi Vladar vesolja razveljavil svoj zakon in pustil svet brez merila za obsodbo krivičnosti ali op-ravičenje poslušnosti. Ali želimo zvedeti, kakšne bi bile posledice odprave Božjih za-povedi? Takšen poskus je bil že narejen, in sicer v Franciji. Zavladala je nevera; njeni prizori so bili strašni. Tedaj je bilo svetu pokazano, da odpraviti omejitve, ki jih je Bog postavil, pomeni sprejeti vladavino najbolj surovih tiranov. Ko se zavrže merilo pravičnosti, je knezu zla odprta pot za vzpostavitev svoje oblasti na zemlji. VS 373.3

Kjer koli se zavržejo Božji predpisi, greh ni več videti grešen, in pravičnost ni zaželena. Kdor se noče pokoriti Božji vladavini, je popolnoma nesposoben, da bi vladal nad samim seboj. S svojimi nevarnimi nauki seje duha nepokornosti v srca otrok in mladih, ki po svoji naravi ne prenašajo omejitev. Posledica tega je, da se v družbi širita krivičnost in razuzdanost. Mnogi se posmehujejo lahkovernosti tistih, ki se po-koravajo Božjim zahtevam, medtem ko sami lakomno sprejemajo Satanove prevare. Popuščajo vajeti poželenju in delajo grehe, ki so nad pogane priklicali Božje sodbe. VS 373.4

Tisti, ki učijo ljudstvo zavračati Božje zapovedi, sejejo neposlušnost, ki jo bodo pozneje tudi poželi. Če bi se odstranile ograje, ki so bile postavljene z Božjimi zapovedmi, bi se kmalu pojavilo nespoštovanje človeških zakonov. Bog prepoveduje nepoštena dejanja, lakomnost, laž in prevaro. Ljudje so pripravljeni teptati njegove predpise, ker ovirajo njihov posvetni napredek. Posledice zavračanja teh predpisov bodo bolj strašne, kakor si lahko zamislijo. Zakaj bi se človek bal prestopati zapovedi, če več ne veljajo? Osebna lastnina več ne bi bila varna. Ljudje bi nasilno ropali posestva svojih bližnjih; najmočnejši bi najbolj obogateli. Cenilo se ne bi niti življenje. Zakonska zveza več ne bi bila sveta ograja, ki varuje družino. Kdor bi imel oblast, bi lahko s silo vzel ženo svojemu bližnjemu. Peta zapoved bi bila odstranjena s četrto vred. Otroci se ne bi bali vzeti življenja svojim staršem, če bi s tem lahko uresničili želje svojega pokvarjenega srca. Civilizirani svet bi postal drhal razbojnikov in ubijalcev, a varnost, mir in sreča bi zginili s sveta. VS 374.1

Že sam nauk, da so ljudje osvobojeni poslušnosti Božjim zahtevam, je oslabil moč moralne obveznosti in svetu odprl zapornice krivičnosti. Krivice, potrošništvo in pokvarjenost drvijo na nas kakor nevarna poplava. Satan usmerja svojo moč v družine. Njegova zastava plapola tudi nad domovi tistih, ki trdijo, da so kristjani. Tam je nevoščljivost, sum, hinavščina, odtujevanje, razdvojenost, prepiri, izdajanje zaupanih skrivnosti in zadovoljevanje poželenj. Kaže, da se maje in bo skoraj razpadel celotni sistem verskih načel in naukov, ki bi moral biti temelj in okvir družbenega življenja. Ko najdrznejši zločinci pridejo v zapor zaradi svojih slabih dejanj, so pogosto zasuti z darovi in s po-zornostjo, kakor da so naredili kaj plemenitega. Javnost se obširno seznanja o njihovem značaju in hudodelstvih. Tisk objavlja zanimive podrobnosti o hudodelstvu in s tem še druge zapeljuje k prevaram, razbojništvom in umorom, Satan pa se veseli zaradi uspeha svojih peklenskih načrtov. Uživanje v pregrehah, brezobzirno ubijanje, strašno naraščanje nezmernosti in krivičnosti v vseh oblikah in stopnjah bi moralo spodbuditi vse bogaboječe, da bi se vprašali, kaj lahko naredijo za zaustavitev poplave hudega. VS 374.2

Sodišča so izprijena. Voditelje vodi želja po dobičku in ljubezen do čutnih užitkov. Nezmernost je oslabila sposobnost mnogih, tako da ima Satan nad njimi skoraj popolno oblast. Pravniki so pokvarjeni, podkupljivi, neresnicoljubni. Pijanost, orgije, strast, nevoščljivost in nepoštenje vseh vrst je možno najti med tistimi, ki predstavljajo zakon. “Tako je odvrnjena pravica, in pravičnost stoji od daleč; zakaj pravica je padla na ulicah in poštenost ne more vstopiti.” (Iz 59,14 CHR) VS 374.3

Krivičnost in duhovna tema, ki sta vladali pod rimsko nadoblastjo, sta bili neizbežna posledica njenega zavračanja Svetega pisma. Toda čas verske svobode prinaša popolno luč evangelija. Kje je torej vzrok za tako razširjeno brezbožnost, za zavračanje Božjih zapovedi in za pokvarjenost? Sedaj, ko Satan ne more več držati sveta pod svojo oblastjo z odvzemom Svetega pisma, se zateka k drugim sredstvom, da bi dosegel isti cilj. Uničenje vere v Sveto pismo je njegovim načrtom ravno tako koristno kakor uničenje samega Svetega pisma. Razširil je prepričanje, da Božje zapovedi niso obvezne. Tako je uspešno zapeljal ljudi, da jih prestopajo, kar se ne razlikuje od nepoznavanja njegovih predpisov. Kakor nekoč tudi sedaj dela po cerkvi, da bi uresničil svoje načrte. Današnje verske skupnosti niso hotele poslušati nepriljubljenih resnic, ki so jasno podane v Svetem pismu, v boju proti njim pa so sprejele razlage in zavzele takšna stališča, ki so povsod posejala seme nevere. S sprejemom papeške laži o prirojeni neumrljivosti in zavestnem stanju ljudi v času smrti so zavrgle edino obrambo pred zmotami spiritizma. Nauk o večnih mukah je zapeljal mnoge, da ne verujejo v Sveto pismo. Ko se zahteve četrte zapovedi jasno podajo, mnogi spoznajo, da Bog zahteva posvečevanje sedmega dne, sobote. Kot edini izhod pred dolžnostjo, ki je niso pripravljeni izpolniti, številni učitelji pravijo, da Božje zapovedi več ne veljajo. Na ta način jih zavračajo, in z njimi tudi soboto. Bolj ko se bo razširilo delo reforme sobote, bolj vsesplošno bo postalo zametovanje Božjih zapovedi, da bi se tako izognilo zahtevam četrte. Nauki takih verskih voditeljev so odprli vrata neveri, spiritizmu in preziranju Božjih svetih zapovedi. Ti vodje so odgovorni za krivičnost, ki vlada v krščanskem svetu. VS 374.4

Pa vendar prav ti trdijo, da pokvarjenost, ki se naglo širi, pravzaprav izvira iz oskrunjanja tako imenovanega “krščanskega dneva počitka” in da bi obvezno praznovanje nedelje precej zboljšalo družbeno moralo. Ta trditev se zlasti poudarja v Ameriki, kjer se najbolj oznanja nauk o pravi soboti. Tam se delo za zmernost, ki je eno najpomembnejših in najznačilnejših moralnih prenov, pogosto združuje z gibanjem o praznovanju nedelje, katerega zastopniki se predstavljajo kot tisti, ki delajo za največjo blaginjo družbe, in tisti, ki se jim nočejo pridružiti, so razglašeni za sovražnike zmernosti in prenove. Toda dejstvo, da se gibanje, ki razširja zmoto, povezuje z delom, ki je samo po sebi dobro, še ni dokaz v korist sami zmoti. Strup lahko skrijemo, če ga pomešamo med zdravo hrano, toda s tem ne spremenimo njegove narave. V resnici postaja še nevarnejši, ker ga uživamo, ne da bi se tega zavedali. Ena od Satanovih zvijač je z lažjo združiti prav toliko resnice, kolikor je treba, da bi bila videti verjetna. Vodje nedeljskega gibanja lahko zastopajo reforme, ki so ljudstvu potrebne, in načela, ki so v skladu s Svetim pismom. Toda dokler so s tem povezane zahteve, ki nasprotujejo Božjim zapovedim, se jim Božji služabniki ne morejo pridružiti. Odstranitve Božjih zapovedi zaradi človeških predpisov se ne da opravičiti. VS 375.1

Satanu bo uspelo prevarati ljudi z dvema velikima zmotama: z neumrljivostjo duše in z dolžnostjo praznovanja nedelje. Prva postavlja temelj spiritizmu, druga pa ustvarja zvezo prijateljstva z Rimom. Protestantje Združenih držav Amerike bodo prvi, ki bodo ponudili roko čez prepad, da bi sprejeli spiritizem. Sprejeli bodo tudi roko rimske oblasti. Pod vplivom te trojne zveze bo ta država odšla po rimskih stopinjah, tako da bo teptala pravico vesti. VS 375.2

Ker spiritizem nenavadno zvesto posnema današnje tako imenovano krščanstvo, ima večjo moč prevare in zapeljevanja. Sam Satan se je spreobrnil na moderni način. Pojavil se bo z značilnostjo angela luči. S spiritizmom bo delal mnoge čudeže; bolni bodo ozdraveli in dogajali se bodo neovrgljivi čudeži. Videti bo, kakor da hudobni duhovi verujejo v Sveto pismo; izkazovali bodo spoštovanje do cerkvenih predpisov, zato bo njihovo delo sprejeto kot razodetje Božje moči. VS 376.1

Razlika med tistimi, ki pravijo, da so kristjani, in neverniki je sedaj komaj opazna. Pripadniki cerkev ljubijo to, kar ljubi svet, in so se pripravljeni združiti z njim. Satan se je odločil, da jih bo med seboj povezal. Vse jih bo zbral v vrstah spiritistov in tako okrepil svoje delo. Katoličane, ki se hvalijo s čudeži kot zanesljivim znakom od Boga izvirajoče cerkve, bo zlahka prevarala ta čudodelna moč. Protestantje, ki zavračajo ščit resnice, bodo prav tako preslepljeni. Katoličani, protestantje in posvetni ljudje bodo sprejeli podobo pobožnosti brez njene moči in bodo v tem združenju videli veliko gibanje za spreobrnitev sveta in vzpostavitev dolgo pričakovanega tisočletnega kraljestva. VS 376.2

Satan se s spiritizmom pojavlja kot dobrotnik človeštva; zdravi bolne in se predstavlja kot ta, ki prinaša novo in bolj vzvišeno vero, hkrati pa dela tudi kot uni-čevalec. Njegove skušnjave mnoge vodijo v pogubo. Nezmernost topi razum; a tu so še čutna zadovoljstva, prepiri in prelivanje krvi. Satan uživa v vojni, kajti vojna prebuja najhujše strasti duše; v večno pogubo meče svoje žrtve, ki so utonile v pregreho in kri. Njegov cilj je razdražiti narode, da se bodo vojskovali drug proti drugemu, kajti tako lahko odvrne misli ljudi, da bodo nepripravljeni za Božji dan. VS 376.3

Satan dela tudi po naravnih močeh, da bi zbral nepripravljene ljudi za svojo žetev. Proučil je skrivnosti laboratorija narave in uporablja vso svojo moč, da bi obvladal prvine, kolikor mu to Bog dovoljuje. Ko mu je bilo dovoljeno obiskati Joba, so bili takoj uničeni hlapci, črede, hiše in otroci; v hipu se je vrstila nesreča za nesrečo. Bog je ta, ki varuje svoja ustvarjena bitja in jih ščiti pred uničevalčevo močjo. Toda krščanski svet je pokazal prezir do Jahvejevih zapovedi, zato bo Gospod naredil to, kar je rekel, da bo naredil. Zemljo bo prikrajšal za svoje blagoslove in umaknil svojo zaščito od tistih, ki so se uprli njegovim zapovedim, ki tudi druge učijo tako in jih silijo delati enako. Satan ima oblast nad vsemi, ki nimajo posebne Božje zaščite. Nekaterim bo pomagal in jih osrečil, da bi lahko uspešneje izpeljal svoje načrte, na druge pa bo poslal stiske in jih napeljal k veri, da je Bog ta, ki jih muči. VS 376.4

Medtem ko se bo Satan ljudem predstavljal kot veliki zdravnik, ki lahko ozdravi vse njihove bolezni, bo hkrati nanje zvrnil tudi bolezni in nesreče ter celotna mesta spremenil v ruševine in opustošenje. On deluje tudi sedaj. V nesrečah in katastrofah na vodi in kopnem, v velikih požarih, v strašnih nevihtah in padanju toče, v burjah, poplavah, ciklonih, visokih plimah in potresih - vsepovsod in v tisočih oblikah Satan izvršuje svojo moč. Uničuje dozorelo žetev, in tedaj nastaneta lakota in stiska. Zrak napolnjuje s smrtnimi okužbami, in na tisoče ljudi umre zaradi epidemije. Te nesreče bodo vse pogostejše in pogubnejše. Poguba bo doletela tako ljudi kakor živali. “Zemlja žaluje in vene, svet gine in vene, gineta nebo in zemlja. Zemljo so oskrunili njeni prebivalci; zakaj prelamljali so postave, prestopali zakon, razdrli večno zavezo.” (Iz 24,4.5 EKU) VS 376.5

Tedaj bo vrhovni goljuf prepričal ljudi, da to gorje povzročajo tisti, ki služijo Bogu. Izzivalci negodovanja nebes bodo zvrnili vse breme na tiste, katerih poslušnost Božjim zapovedim stalno opominja prestopnike. Trdilo se bo, da ti ljudje z nespoštovanjem nedelje žalijo Boga; da tak greh izziva stisko, ki ne bo prenehala, dokler ne bodo vsi prisiljeni praznovati nedelje; in da oznanjevalci izpolnjevanja četrte zapovedi spodkopavajo spoštovanje do nedelje, s čimer spodbujajo k uporu ljudstvo in ga ovirajo pri ponovni zagotovitvi Božje milosti in doseganju posvetne blaginje. Tako se bodo ponovile nekdanje obtožbe proti Božjim služabnikom, utemeljene na istem vzroku. “Ko je Aháb zagledal Elija, je rekel: “Si to ti, ki spravljaš Izraela v nesrečo?” On pa je rekel: “Nisem jaz spravil Izraela v nesrečo, temveč ti in hiša tvojega očeta, ker ste zapustili GOSPODOVE zapovedi in si šel za Baali.” (1 Kr 18,17.18) Ko bodo lažne obtožbe izzvale srd pri ljudeh, bodo z Božjimi poslanci ravnali podobno, kot je ravnal Izrael z Elijem. VS 377.1

Čudežno delovanje spiritizma bo usmerilo svoj vpliv proti tistim, ki si bodo raje izbrali poslušnost Bogu kakor človeku. Duhovi bodo v svojih sporočilih naznanjali, da jih je Bog poslal prepričat nasprotnike nedelje, da se motijo, in potrdit, da je treba zemeljske zakone spoštovati kot Božje zapovedi. Izražali bodo veliko žalost zaradi pokvarjenosti, ki vlada na svetu, in z verskimi učitelji vred trdili, da je nizko moralno stanje nastalo zaradi onečaščanja nedelje. Svet bo zelo ogorčen nad njimi, ki ne bodo hoteli sprejeti tega pričevanja. VS 377.2

Satanovo ravnanje z Božjim ljudstvom v zadnjem spopadu bo enako tistemu na začetku velikega spopada v nebesih. Pretvarjal se je, da hoče utrditi Božjo vladavino, a je naskrivaj delal vse, da bi jo strmoglavil. Nato je posledice svojega zahrbtnega dela pripisoval angelom, ki so ostali zvesti. Enaka zvijačnost je značilna za zgodovino rimske cerkve. Ta trdi, da deluje kot nebeški namestnik, v bistvu pa si prizadeva povišati se nad Boga in spremeniti njegove zapovedi. Tisti, ki so zaradi svoje zvestobe evangeliju pod rimsko vladavino pretrpeli smrt, so bili razglašeni za hudodelce in za Satanove zaveznike. Uporabili so vsa možna sredstva, da bi jih obtožili in jih v očeh ljudstva in celo v svojih očeh prikazali kot najhujše hudodelce. Tako bo tudi sedaj. Satan se bo trudil uničiti ljudi, ki spoštujejo Božje zapovedi. Povzročil bo, da bodo obtoženi kot prestopniki zakonov, kot ljudje, ki ne spoštujejo Boga in s tem kličejo na svet njegove sodbe. VS 377.3

Bog nikoli ne vrši pritiska na voljo ali vest ljudi. Satan ravna ravno nasprotno. Vedno uporablja najbolj grobo nasilje, da bi pod svojo oblast pripeljal tiste, ki jih ne more zapeljati drugače. S strahom in močjo poskuša zavladati nad vestjo ljudi in izsiliti, da ga častijo. Da bi dosegel ta cilj, dela tako po duhovnih kot tudi po svetovnih oblasteh. Spodbuja jih, naj ljudem vsilijo človeške zakone, ki nasprotujejo Božjim zapovedim. VS 377.4

Posvečevalci svetopisemske sobote bodo obtoženi kot sovražniki zakona in reda, kot podiralci moralnih ograj v družbi, kot povzročitelji nereda in pokvarjenosti ter kot tisti, ki kličejo na zemljo Božje kazni. Njihovo vestno izpolnjevanje Božjih zapovedi se bo razglasilo za upornost, trmoglavost in preziranje oblasti. Obtoženi bodo negodovanja zoper oblast. Pridigarji, ki zanikajo obveznost božanskih zapovedi, bodo s prižnic oznanjevali dolžnost, da je treba državne oblasti poslušati kot določene od Boga. Izpolnjevalci Božjih zapovedi bodo v zakonodajnih dvoranah in pred sodišči lažno predstavljeni in obsojeni. Njihovim besedam bo dan lažni smisel, njihovim ravnanjem pa bodo pripisane najhujše spodbude. VS 377.5

Ker protestantske cerkve zavračajo jasne svetopisemske dokaze v korist Božjih zapovedi, si bodo prizadevale utišati vse, katerih vere ne morejo ovreči s Svetim pismom. Čeprav so zaslepljene, s svojim početjem povzročajo preganjanje ljudi, ki zavestno nočejo slediti preostalemu kr-ščanskemu svetu, ter ne pristajajo na spo-štovanje papeškega dneva počitka. VS 378.1

Cerkveni in posvetni dostojanstveniki se bodo združili, da bi podkupili, nagovorili ali prisilili vse ljudi k praznovanju nedelje. Pomanjkanje božanskih dokazov bodo nadomestili s prisilnimi ukrepi. Politična pokvarjenost bo uničila ljubezen do pra-vičnosti in spoštovanje resnice. Celo v svobodni Ameriki bodo vodilne osebnosti in zakonodajalci popustili splošni želji po izdaji zakona o obveznem praznovanju nedelje, da bi si zagotovili naklonjenost javnosti. Ne bo se več spoštovala svoboda vesti, za katero so mnogi žrtvovali svoje življenje. V spopadu, ki bo kmalu nastal, bomo videli izpolnitev prerokovih besed: “In razsrdi se zmaj nad ženo in gre napravljat vojsko z ostalimi njenega rodu, ki hranijo Božje zapovedi in imajo pričevanje Jezusa Kristusa.” (Raz 12,17) VS 378.2