Veliki Spopad

Poglavje 37—Sveto pismo kot zaščita

“Postave in pričevanja naj se oklepajo! Če ne govore po tej besedi, ni zanje jutranje zarje.” (Iz 8,20 CHR) Božje ljudstvo je opozorjeno na Sveto pismo kot zaščito proti vplivom lažnih učiteljev in zapeljivih moči duhov teme. Satan uporablja vse mogoče zvijače, da bi ljudem preprečil doseči znanje iz Svetega pisma; kajti njegov jasen nauk razodeva Satanove prevare. Vsaka oživitev Božjega dela spodbuja kneza hudega k večjemu delovanju. Sedaj vlaga zadnje napore za sklepni spopad proti Kristusu in njegovim sledilcem. Kmalu se bo pred nami pokazala zadnja velika prevara. Antikrist bo pred našimi očmi delal čudeže. To, kar bo posnemal, bo tako podobno resničnemu, da brez pomoči Svetega pisma ne bo mogoče razlikovati med enim in drugim. Vsako trditev in vsak čudež je treba preizkusiti s pričevanjem Svetega pisma. VS 379.1

Tisti, ki si prizadevajo izpolnjevati Božje zapovedi, bodo osovraženi in zasmehovani. Obstanejo lahko samo v Bogu. Da bodo lahko zdržali prihodnjo preizkušnjo, morajo razumeti Božjo voljo tako, kakor je razodeta v njegovi besedi. Boga lahko spoštujejo samo tedaj, če pravilno dojamejo njegov značaj, vladavino in načrte in živijo v skladnosti z njimi. Samo tisti, ki so svoje duše okrepili s svetopisemskimi resnicami, bodo lahko zdržali zadnji veliki spor. Vsak posa-meznik bo stal pred vprašanjem: Ali bom poslušal Boga ali človeka? Pred vrati je odločilna ura. Ali so naše noge utemeljene na skali Božje nespremenljive besede? Ali smo pripravljeni trdno stati v obrambi Božjih zapovedi in Jezusove vere? VS 379.2

Zveličar je pred svojim križanjem rekel učencem, da bo usmrčen in da bo vstal iz groba. Angeli so bili prisotni, da so jim njegove besede vtisnili v misli in srca. Toda učenci so pričakovali osvoboditev izpod rimskega jarma in niso mogli prenesti misli, da bo On, ki je bil središče vseh njihovih upov, moral pretrpeti tako sramotno smrt. Besede, na katere naj bi se spomnili, so se izgubile iz njihovega spomina, in v času preizkušnje so bili nepripravljeni. Jezusova smrt je popolnoma razdejala njihovo upanje, kakor da jih nikoli ne bi opozoril nanjo. Tako je tudi nam v prerokovanjih razodeta prihodnost tako razumljivo, kakor je bila učencem s Kristusovimi besedami. Dogodki, povezani s koncem časa milosti in pripravo za čas stisk, so jasno napovedani. A ljudje o teh pomembnih resnicah vedo tako malo, kakor da nikoli niso bile razodete. Satan skrbno pazi, da bi preprečil objavo vsakega podatka, ki bi jih lahko poučil za zveličanje. Zato jih bo čas stisk zalotil nepripravljene. VS 380.1

Ko Bog pošlje svetu tako pomembne opomine, da so predstavljeni z angeli, ki letijo po sredi neba in jih oznanjajo, potem zahteva od vsakega razumnega bitja, da sporočilo upošteva. Strašne sodbe, ki bodo izrečene proti častilcem zveri in njene podobe, (Raz 14,9-11) morajo spodbuditi vse k marljivemu proučevanju prerokovanj, da bi spoznali, kaj je znamenje zveri in kako se lahko izognejo, da ga ne bi sprejeli. Ampak večina ljudi odvrača ušesa, da ne bi slišali resnice. Raje poslušajo zgodbe. Apostol Pavel je za zadnje dni rekel: “Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka.” (2 Tim 4,3) Ta čas je že prišel. Ljudje ne želijo svetopisemske resnice, ker nasprotuje željam grešnega srca, ki ljubi svet; hkrati jim Satan ponuja slepila, ki jim ugajajo. VS 380.2

Toda Bog bo imel na svetu ljudstvo, ki bo pazilo na Sveto pismo in samo na Sveto pismo kot merilo vseh naukov in temelj vsake reforme. Mnenja izobraženih ljudi, trditve znanosti, verski nauki, odločitve cerkvenih zborov, ki so tako številne in nasprotujoče si s cerkvami vred, katere jih zastopajo, in glas večine - niti ene sama stvar od naštetega niti vse skupaj ne morejo biti dokaz za ali proti kateri koli točki svetopisemske vere. Preden sprejmemo kakšen nauk ali predpis, se moramo prep-ričati o podpori jasne trditve: “Tako pravi Gospod.” VS 380.3

Satan si neprenehoma prizadeva speljati pozornost z Boga na človeka. Zapeljuje ljudi, da gledajo na škofe, duhovnike in profesorje teologije kot na svoje voditelje, namesto da bi preiskovali Sveto pismo in sami zase spoznali svojo dolžnost. Vodi jih z razumom teh vodij, da lahko po svoji volji vpliva na ljudstvo. VS 380.4

Ko je Kristus prišel oznanjat besedo živ-ljenja, so ga navadni ljudje radi poslušali; verjeli so mu celo duhovniki in starešine. Veliki duhovnik in narodni voditelji so se odločili prezreti in zavreči njegov nauk. Kljub temu da je bil njihov trud za iskanje obtožb proti njemu zaman in so občutili vpliv Božje moči in modrosti, s katero so bile navdihnjene njegove besede, so vendar podlegli svojim predsodkom. Zavrgli so najjasnejše dokaze njegovega mesijanstva; v nasprotnem primeru bi morali postati njegovi učenci. Jezusovi nasprotniki so bili veljaki, ki so jih ljudje, ker so bili tako naučeni, spoštovali že od svoje mladosti in se brezpogojno klanjali njihovi veljavi. Judje so se spraševali: “Kako to, da naši starešine in modri pismarji ne verujejo v Jezusa? Ali ga ne bi ti pobožni ljudje sprejeli, če bi bil resnično Kristus? Vpliv teh učiteljev je zapeljal ljudstvo, da je zavrglo Odrešenika. VS 380.5

Duh, ki je spodbujal te duhovnike in vo-ditelje, še danes deluje po ljudeh, ki veljajo za zelo pobožne. Nočejo preiskovati pričevanja Svetega pisma o posebnih resnicah za ta čas in se raje sklicujejo na svojo številnost, bogastvo in priljubljenost, medtem ko z omalovaževanjem gledajo na majhno število branilcev resnice. V njihovih očeh so neznatni, revni in nepriljubljeni; imajo vero, ki jih ločuje od sveta. VS 381.1

Kristus je vnaprej videl, da se ošabno prisvajanje oblasti, ki so ga kazali pismouki in farizeji, ne bo končalo z razkropitvijo Judov po svetu. S svojim preroškim pogle-dom je videl, da bo vzpostavljena človeška oblast, ki bo hotela vladati nad vestjo, kar je bilo v vseh časih strašno prekletstvo za cerkev. S svojo ostro obtožbo, namenjeno pismoukom in farizejem, in z opomini ljudstvu, naj ne hodi za temi slepimi vodji, je podal nasvet za prihodnje rodove. VS 381.2

Rimska cerkev daje pravico razlage Svetega pisma zgolj duhovništvu. Z izgo-vorom, da je samo cerkev sposobna razlagati Božjo besedo, je vzela Sveto pismo navadnemu ljudstvu. Reformacija je sicer dala Božjo besedo prav vsem, vendar to samovoljno načelo, ki izhaja iz Rima, zadržuje mnoge protestante, da bi sami proučevali Sveto pismo. Naučeni so nauk sprejemati tako, kakor ga razlaga cerkev. Na tisoče jih je, ki si ne upajo sprejeti ničesar, kar je v nasprotju z njihovim verovanjem ali veljavnim naukom njihove cerkve, četudi je v Svetem pismu še tako jasno podano. VS 381.3

Čeprav je Sveto pismo polno opominov proti lažnim učiteljem, so vendar mnogi pripravljeni zaupati zveličanje svojih duš duhovnikom. Danes so številni ljudje kristjani zgolj po imenu. Edini razlog njihove vere je v tem, da so jih tako naučili njihovi verski voditelji. Ne opazijo Zveličarjevega nauka in mu ne posvečajo nikakršne pozornosti, medtem ko brezpogojno zaupajo v besede duhovnikov. Ali so duhovniki nezmotljivi? Kako lahko svoje duše zaupamo njihovemu vodstvu, če iz Božje besede ne zvemo, da so resnično nosilci luči? Ljudje nimajo moralnega poguma, da bi stopili s shojene steze sveta, ki jih zapeljuje slediti stopinjam izobraženih ljudi. Ker neradi sami raziskujejo, bodo končno ujeti v mreže zmot. Vidijo, da je resnica za današnji čas jasno podana v Svetem pismu, in čutijo moč Svetega Duha, ki spremlja njeno oznanjevanje, vendar dopuščajo, da zaradi nasprotovanja duhovništva ostanejo brez luči. Čeprav sta razum in vest prepričana, si vendar te zaslepljene duše ne upajo misliti drugače kakor duhovni voditelji. Svoje osebno mnenje in svojo večno blaginjo žrtvujejo neveri, ošabnosti in predsodkom drugih. VS 381.4

Satan uporablja številne načine, da bi s pomočjo človeškega vpliva zvezal svoje sužnje. Zase je ohranil številne ljudi, ki so čustveno navezani na sovražnike Kristusovega križa. Ne glede na to, kakšna je ta zveza, bodisi starševska, sinovska, za-konska ali prijateljska, so posledice enake. Nasprotniki resnice uporabljajo svojo moč, da bi vladali nad vestjo; duše, ki so pod njihovo oblastjo, nimajo dovolj poguma ali samostojnosti, da bi poslušale svoj osebni čut dolžnosti. VS 381.5

Božja resnica in slava sta neločljivi. Ni mogoče, da bi na napačen način spoštovali Boga, če se držimo Svetega pisma. Mnogi trdijo, da ni pomembno, kaj kdo veruje, če je le njegovo življenje brezhibno. Toda življenje se izoblikuje s tem, kar verujemo. Če sta nam dosegljivi Kristusova resnica in luč, nam pa ni mar, da bi ju poslušali in razumeli, potem ju dejansko zavračamo. Rajši izbiramo temo kakor luč. VS 381.6

“Marsikatera pot se človeku zdi prava, njen konec pa so poti smrti.” (Prg 16,25) Neznanje ni opravičilo za zmoto ali greh, če smo dobili vso priložnost spoznati Božjo voljo. Človek potuje in pride do križišča raznih poti, toda kažipot mu kaže, kam se po kateri poti pride. Če mu ni mar za kažipot in se odloči kakor se mu zdi, bo zagotovo izbral napačno, četudi je še tako iskren. VS 382.1

Bog nam je dal svojo besedo, da bi spoznali njen nauk in sami zvedeli, kaj zahteva od nas. Ko je neki pismouk prišel k Jezusu in ga vprašal: “Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?” ga je Zveličar opozoril na Sveto pismo z besedami: “Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?” (Lk VS 382.2

10,25.26)Neznanje ne bo opravičilo ne starih ne mladih in jih ne bo osvobodilo kazni, ki je določena za prestopek Božjih zapovedi, saj imajo na razpolago zakon, njegova načela in zahteve. Ni dovolj imeti dobre namene; ni dovolj delati to, kar je prav za navadnega človeka niti to, kar je prav za duhovnika. Gre za zveličanje duše, zato mora vsak preiskovati Sveto pismo zase. Četudi se njegovo prepričanje zdi trdno, četudi verjame, da duhovnik ve, kaj je resnica, to ne sme biti temelj njegove vere. Sam ima zemljevid, na katerem so označeni vsi kažipoti v nebesa, zato ničesar ni treba ugibati ali domnevati. VS 382.3

Prva in najvišja dolžnost vsakega ra-zumnega bitja je, da iz Svetega pisma spozna kaj je resnica. Potem mora živeti po tej luči in opogumljati druge, naj posnemajo njegov zgled. Iz dneva v dan moramo marljivo preiskovati Sveto pismo, se poglabljati v vsako njegovo misel in primerjati vrsto z vrsto. Sami moramo z Božjo pomočjo izoblikovati svoje mnenje, saj bomo pred Bogom odgovarjali sami zase. VS 382.4

Resnice, ki so v Svetem pismu razodete najjasneje, so izobraženi ljudje zavili v dvom in temo. Delajo se, da imajo veliko modrost; učijo, da ima Sveto pismo mistični, skrivnostni in duhovni pomen, ki ni jasno izražen z našim jezikom. Ti ljudje so lažni učitelji. Takšnim je Jezus rekel: “Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Pisem in ne Božje moči.” (Mr 12,24) Svetopisemski jezik se mora razlagati po njegovem očitnem pomenu, če niso uporabljeni simboli ali prispodobe. Kristus je dal obljubo: “Če hoče kdo uresničevati njegovo voljo, bo spoznal glede nauka, ali je od Boga.” (Jn 7,17) Če bi ljudje hoteli sprejeti Sveto pismo takšno, kakršno je, če ne bi bilo lažnih učiteljev, da bi zapeljevali in motili njihove misli, bi bilo opravljeno delo, ki bi razveselilo angele. Množice, ki tavajo v zmoti, bi prišle v Kristusovo čredo. VS 382.5

Pri proučevanju Svetega pisma moramo napeti vse svoje duhovne moči in razum, da bi lahko dojeli globoke nebeške stvari, kolikor jih zmoremo kot smrtna bitja. Ne smemo pozabiti, da sta pravi duh učencev otroška poslušnost in pokornost. Svetopisemskih težav ni mogoče nikoli obvladati na enak način, ki ga uporabljamo pri obravnavi filozofskih problemov. Proučevanja Svetega pisma se ne smemo lotiti z enakim samozaupanjem, s kakršnim se mnogi lotijo proučevanja področij znanosti, temveč z molitvijo in zaupanjem v Boga, z iskreno željo po spoznanju njegove volje. Priti moramo s ponižnim in poslušnim duhom, da bi dosegli znanje velikega Jaz sem. Če ne delamo tako, bodo hudobni duhovi tako zaslepili naš razum in zakrknili naše srce, da resnica ne bo mogla narediti na nas nikakršnega vtisa. VS 382.6

Mnogi deli Svetega pisma, ki jih imajo šolani ljudje za skrivnost ali pa jih izpustijo kakor nekaj nepomembnega, so polni tolažbe in naukov za tiste, ki se učijo v Kristusovi šoli. Eden izmed razlogov, da nekateri teologi nimajo več znanja o Božji besedi, je zapiranje oči pred resnicami, ki jih ne želijo izvajati. Razumevanje svetopisemskih resnic ni odvisno toliko od umske moči proučevalca, ampak od njegovih iskrenih namenov in resne želje po pravičnosti. VS 382.7

Svetega pisma nikoli ne smemo proučevati brez molitve. Le Sveti Duh nam lahko pomaga dojeti pomembnost teh stvari, ki jih je zlahka možno razumeti. Prav tako nas obvaruje pred spreminjanjem teže dojemljivih točk resnice. Služba nebeških angelov je pripraviti naša srca, da bi razumeli Božjo besedo, tako da bomo navdušeni z njeno lepoto, opozorjeni z njenimi nasveti ter spodbujeni in okrepčani z obljubami, ki so v njej. Tudi mi moramo prositi kakor psalmist: “Odpri moje oči, da bom gledal čuda tvoje postave.” (Ps 119,18) Skušnjave so pogosto videti nepremagljive, ker se zanemarja molitev in proučevanje Svetega pisma. Zato se tisti, ki je podvržen skušnjavi, ne more takoj spomniti Božjih obljub in dočakati Satana s svetopisemskim orožjem. Angeli so neprestano okrog tistih, ki si želijo sprejeti poučevanje v božanskih stvareh. Ko bo potrebno, jih bodo spomnili prav na tiste resnice, ki jih potrebujejo. In ko se tedaj “kakor reka privali sovražnik, ga Gospodov dih zapodi v beg”. (Iz 59,19 CHR) VS 383.1

Jezus je obljubil svojim učencem: “Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.” (Jn 14,26)Toda Kristusov nauk se mora prej vtisniti v naš spomin, da bi nas Božji Duh lahko v uri nevarnosti spomnil nanj. David je rekel: “Tvoj izrek hranim v svojem srcu, da ne bi grešil zoper tebe.” (Ps 119,11) VS 383.2

Vsi, ki cenijo svojo večno blaginjo, se mo-rajo varovati, da ne bi padli v dvom. Napadi bodo usmerjeni na osnovne stebre resnice. Ni mogoče, da bi nam bilo prizaneseno zas-mehovanje, modrovanje in lažni mamljivi nauki moderne nevere. Satan prilagaja svoje skušnjave vsem slojem. Neizobražene napada z zasmehovanjem in roganjem. Za izobražene ima pripravljene znanstvene pripombe in filozofska modrovanja, kar je prav tako premišljeno naravnano, da izzove nezaupanje ali prezir do Svetega pisma. Celo mladi, ki imajo malo izkušenj, si upajo dvomiti o osnovnih načelih krščanstva. Tudi nevera mladih širi kljub plitkosti svoj vpliv. Mnogi so na ta način tako zapeljani, da zasmehujejo vero svojih staršev in prezirajo duha milosti. (Heb 10,29) Številna življenja, ki so obljubljala živeti Bogu na čast in v blagoslov svetu, so bila uničena z zastrupljenim dihom brezbožnosti. Vsi, ki zaupajo hvalisavim sklepom človeškega razuma in si domišljajo, da morajo razložiti božanske skrivnosti in spoznati resnico brez pomoči Božje modrosti, so se zapletli v mrežo Satanovih pasti. VS 383.3

Živimo v najslovesnejšem obdobju zgo-dovine tega sveta. Usoda ljudi, ki so pre-napolnili zemljo, se mora kmalu določiti. Naša lastna prihodnja blaginja, a prav tako zveličanje drugih ljudi, je odvisna od poti, na katero bomo stopili sedaj. Potrebno je, da nas vodi Duh resnice. Vsak Kristusov sledilec se mora resno vprašati: “Gospod, kaj želiš, da storim?” Ponižati se moramo pred Gospodom v postu in molitvi ter mnogo razmišljati o njegovi besedi, zlasti o dogodkih pri sodbi. Sedaj moramo iskati globoke in žive izkušnje z Bogom. Ne smemo izgubiti niti trenutka. Okrog nas se odvijajo zelo pomembni dogodki; stojimo na varljivem Satanovem zemljišču. Božji čuvaji, ne spite! Sovražnik je blizu in preži, pripravljen vsak trenutek skočiti na vas in vas upleniti, če ste brezbrižni in zaspani. VS 383.4

Mnogi so zaslepljeni glede svojega de-janskega položaja pred Bogom. Čestitajo si, da niso storili hudobnih dejanj, a pozabljajo na dobra in plemenita dejanja, ki jih Bog pričakuje od njih, a jih niso naredili. Ni dovolj, da so drevje v Božjem vrtu. Bog pričakuje od njih, da obrodijo sad. Pred njim so odgovorni za vse dobro, kar bi z njegovo milostjo lahko naredili, pa niso. Vpisani so v nebeških knjigah kakor takšni, ki tratijo zemljo. Toda celo primer teh ljudi ni popolnoma brezupen. Srce ljubezni, ki dolgo trpi, še vedno moli zanje, ki ne cenijo Božje ljubezni in zlorabljajo njegovo milost. “Zato je rečeno: “Prebudi se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus. Skrbno torej pazíte, kako živite, ne kot nemodri, ampak kot modri. Skrbno izrabljajte čas, kajti dnevi so hudi.” (Ef 5,14-16) VS 383.5

Ko bo prišel čas preizkušnje, se bo očitno videlo, kdo je sprejel Božjo besedo za svoje življenjsko pravilo. Poleti ni videti nikakršne razlike med zimzelenimi in drugimi drevesi. Ko pride zimski vihar, zimzeleno drevje ostane nespremenjeno, druga drevesa pa izgubijo liste. Podobno se tudi sedaj tako imenovani kristjani ne morejo razlikovati od pravih, toda čas, ki bo pokazal razliko, je tik pred nami. Nasprotniki se bodo dvignili. Verska gorečnost in nestrpnost se bosta spet razplamteli. Nastala bodo preganjanja. Polovični kristjani in hinavci se bodo omajali in odpovedali svoji veri; toda pravi kristjani bodo stali trdno kakor skala, in sicer s še močnejšo vero in še svetlejšim upanjem kakor v dneh blaginje. VS 384.1

Psalmist pravi: “Tvoja pričevanja so moje premišljevanje. Iz tvojih ukazov zajemam razumnost, zato sovražim vsako lažno pot.” (Ps 119,99.104) VS 384.2

“Blagor človeku, ki dosega modrost, in človeku, ki napreduje v razumnosti. (Prg 3,13 CHR) Je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k potoku, ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu.” (Jer 17,8) VS 384.3