Veliki Spopad

Poglavje 32—Satanove pasti

Veliki spopad med Kristusom in Satanom, ki traja že skoraj šest tisoč let, bo kmalu končan; zato je hudobec podvojil svoje napore, da bi onemogočil Kristusovo delo v korist ljudi in ujel duše v svoje zanke. Njegov cilj je ljudi obdržati v temi in nespokorjenju, dokler se ne dokonča Kristusova posredniška služba in ne bo več daritve za greh. VS 332.1

Satan je brez skrbi, če se nihče ne trudi upirati tej moči in če v cerkvi in svetu vlada ravnodušnost. Takrat ni v nevarnosti, da bi izgubil tiste, ki jih je zasužnjil in jih vodi po svoji volji. Če pa ljudje začnejo posvečati pozornost večnim stvarem in sprašujejo: “Kaj naj naredim, da bom rešen?” potem začne delati. S svojo močjo se poskuša upirati Kristusovi moči in zavirati vpliv Svetega Duha. VS 332.2

Sveto pismo govori, da je ob neki priložnosti, ko so se prišli Božji angeli postavit pred Gospoda, mednje prišel tudi Satan. (Job 1,6) Ni prišel zato, da bi se poklonil Večnemu Kralju, temveč da bi uresničil svoje hudobne načrte proti pravičnim. Z enakim ciljem je vedno navzoč tam, kjer se ljudje shajajo k bogoslužju. Čeprav je prikrit človeškemu pogledu, poskuša s svojo močjo zavladati nad mislimi molivcev. Kakor izkušen vojskovodja naredi najprej načrt. Če vidi, da Božji poslanec preiskuje Sveto pismo, hoče iz-vedeti, o čem bo spregovoril ljudstvu. Potem pride na vrsto uporaba vseh njegovih spretnosti in zahrbtnosti. Okoliščine uravna tako, da sporočilo ne pride do tistih, katere želi ohraniti v zmoti glede podane resnice. Njega, ki je opomina najbolj potreben, zaposli z nekim nujnejšim delom, da preusmeri njegovo pozornost. Na razne načine onemogoča, da bi slišal besede, ki bi zanj bile življenjska dišava za življenje. VS 332.3

Satan vidi Gospodove služabnike tudi takrat, ko so žalostni zaradi duhovne teme, ki pokriva ljudstvo. Sliši njihove resne molitve za Božjo milost in moč, da bi premagali ravnodušnost, brezskrbnost in malomarnost. Tedaj z novo gorečnostjo uresničuje svoje načrte. Spodbuja ljudi, da ustrežejo svojim poželenjem po jedi ali pa se vdajajo kakšnemu drugemu grešnemu užitku. S tem ohromi njihovo moč dojemanja, da ne slišijo ravno tega, kar jim je najbolj potrebno zvedeti. VS 333.1

Satan dobro ve, da bodo podlegli njegovim napadom vsi, ki mu jih bo uspelo napeljati k zanemarjanju molitve in preiskovanja Svetega pisma. Zato ustvarja vse mogoče načrte za zaposlitev človekovega uma. Vedno so bili ljudje, ki so se delali pobožne. Mislijo, da je njihova dolžnost iskati napake v značaju ali zmote v veri tistih, s katerimi se ne strinjajo. Namesto tega bi morali napredovati v spoznavanju resnice. Takšni ljudje so Satanova desnica. Teh, ki tožijo svoje brate, je mnogo. Vedno so dejavni, kadar Bog dela in ko mu njegovi služabniki izkazujejo pravo češčenje. V lažni luči predstavljajo besede in dejanja tistih, ki ljubijo resnico in so ji poslušni. Kot zapeljivce in goljufe bodo prikazali tudi najresnejše, goreče in požrtvovalne Kristusove služabnike. Njihovo delo je napačno predstaviti spodbude vsakega resničnega in plemenitega dejanja, širiti laži in izzivati sum pri neizkušenih ljudeh. Na vse mogoče načine si prizadevajo, da se ima za pokvarjeno in lažno vse, kar je čisto in pravično. VS 333.2

Toda nihče se ne sme slepiti glede njih. Z lahkoto se da spoznati, čigavi otroci so, čigav zgled posnemajo in čigava dela delajo. “Po njih sadovih jih spoznate.” (Mt 7,16) Njihovo vedenje je podobno Satanovemu. On je strupeni obrekovalec in “obtoževalec naših bratov”. (Raz 12,10) VS 333.3

Vrhovni goljuf ima mnogo sredstev, s katerimi podaja razne vrste zmot, da bi ujel ljudi v svojo mrežo. Te so razna krivoverstva, ki so prilagojena različnim nagnjenjem in okusu njih, katere želi pogubiti. Njegov načrt je v cerkev pripeljati neiskrene in neprerojene, ki širijo dvom in nevero ter motijo tiste, ki želijo pospešiti Božje delo in napredovati. Mnogi, ki v bistvu ne verujejo v Boga in njegovo besedo, si prisvojijo določena načela resnice in veljajo za kristjane. Tako imajo možnost vpeljati svojo zmoto, kakor da gre za pravi svetopisemski nauk. VS 333.4

Ena najuspešnejših Satanovih zmot je trditev, da ni pomembno, kaj ljudje verujejo. Ve, da z ljubeznijo sprejeta resnica posvečuje dušo tistega, ki jo je sprejel; zato vedno poskuša resnico nadomestiti z lažnimi teorijami, zgodbami in z drugačnim evangelijem. Božji služabniki so se od začetka bojevali proti lažnim učiteljem, ki so bili pregrešni ljudje in so širili zmote, usodne za zveličanje. Elija, Jeremija in Pavel so odločno in neustrašno nasprotovali tistim, ki so odvračali ljudi od Božje besede. Tisto svobodno mnenje, ki ima pravo svetopisemsko vero za nepomembno, pri teh svetih zagovornikih resnice ni naletelo na odobravanje. VS 333.5

Nejasne in nenavadne razlage Svetega pisma ter mnoge protislovne teorije o verskem nauku, ki obstajajo v krščanskem svetu, so delo našega velikega sovražnika. Ljudem tako zmede um, da ne morejo opaziti resnice. Med krščanskimi cerkvami vladata nesloga in razdor, in sicer zato, ker je sprevračanje Svetega pisma zaradi uve-ljavljanja priljubljenih teorij postalo nekaj čisto običajnega. Namesto da bi Božjo besedo proučevali skrbno in s ponižnim srcem, da bi dosegli spoznanje Božje volje, jo mnogi preiskujejo samo zato, da bi v njej našli kaj nenavadnega ali izvirnega. VS 333.6

Nekateri navajajo za podporo lažnih naukov ali nekrščanskih običajev zgolj odlomke iz Svetega pisma, ki jih uporabijo ločeno od sobesedila, da bi tako dokazali svojo trditev, čeprav ima preostali del besedila popolnoma nasprotni pomen. Zelo zvito so pridobili poseben način podajanja razlag, da bi z njim prekrili svoja mesena poželenja. Tako naklepno sprevračajo Božjo besedo. Drugi razlagajo svetopisemske podobe in simbole na podlagi svoje bujne domišljije in se ne ozirajo na Božjo besedo, ki razlaga samo sebe. Nato svoje sklepe podajajo kot svetopisemski nauk. VS 334.1

Če se Sveto pismo proučuje brez molitve, brez mirnega in ponižnega duha, se zlahka spremeni pravi smisel tako preprostih in najjasnejših besedil kakor tudi najtežjih. Papeški visoki dostojanstveniki izbirajo takšne svetopisemske dele, ki najbolj ustrezajo njihovemu cilju. Nato jih razlagajo, kakor jim ustreza in jih podajajo ljudem. S tem jim jemljejo pravico, da sami proučujejo Sveto pismo in sami razumejo njene svete resnice. Ljudstvu mora biti dano celotno Sveto pismo - takšno, kakršno je napisano. Bolje bi bilo, da ostane brez svetopisemskega poučevanja, kakor da se jih poučuje s tako zelo ponarejenimi svetopisemskimi nauki. VS 334.2

Sveto pismo je določeno za vodnika vsem, ki želijo spoznati Stvarnikovo voljo. Bog je dal ljudem zanesljivo preroško besedo. Angeli in sam Kristus so prišli Daniela in Janeza seznanit s stvarmi, ki se bodo kmalu izpolnile. Skrivnosti, ki so pomembne za zveličanje, so se razodele tako, da iskrenega preiskovalca resnice ne morejo zmesti niti ga pripeljati v zmoto. Gospod je rekel po preroku Habakuku: “Napiši razodetje in ga vreži na plošče, da bo z lahkoto bral, kdor bo bral.” (Hab 2,2 EKU) Božja beseda je jasna vsem, ki jo proučujejo z iskrenim srcem. Vsaka iskrena duša bo dobila luč resnice. “Luč vzhaja pravičnemu, veselje njim, ki so pravega srca.” (Ps 97,11 EKU) Nobena cerkev ne more napredovati v svetosti, če njeni verniki ne iščejo resnice kakor skriti zaklad. VS 334.3

Vabilo k svobodomiselnosti zaslepljuje ljudi za sovražnikove načrte, medtem ko on stalno dela, da bi dosegel svoj cilj. Če mu uspe s človeškimi mišljenji spodriniti Sveto pismo, tedaj bodo Božje zapovedi odstranjene; cerkve bodo ostale v sužnosti grehu, medtem ko bodo istočasno mislile, da so svobodne. VS 334.4

Za mnoge je znanstveno raziskovanje postalo prekletstvo. Bog je dovolil, da se vzvišena luč izlije na svet po razodetjih znanosti in umetnosti. Toda tudi največji umi padajo v zmote, če poskušajo raziskati odnos med znanostjo in Božjim razodetjem, a jih pri raziskovanju ne vodi Božji Duh. VS 334.5

Človeško spoznanje je v materialnih in tudi v duhovnih stvareh delno in nepopolno, zato mnogi svojih znanstvenih pogledov ne morejo uskladiti s svetopisemskimi razlagami. Nekateri sprejemajo navadne teorije in mišljenja za znanstvena dejstva in mislijo, da se mora Božja beseda preizkušati z znanostjo, “ki se po krivem tako imenuje”. (1 Tim 6,20 CHR) Stvarnik in njegova dela presegajo njihovo moč dojemanja; in ker jih ne morejo razložiti z naravnimi zakoni, imajo svetopisemsko zgodovino za nezanesljivo. Tisti, ki dvomijo o poročilih Stare in Nove zaveze, pogosto gredo še korak naprej in dvomijo tudi o obstoju Boga, naravi pa pripisujejo neskončno moč. A ker so zavrgli svoje sidro, se bodo razbili na skalah nevere. VS 334.6

Tako so se mnogi ljudje oddaljili od vere, in Satan jih zlahka prevara. Ljudje so si prizadevali postati modrejši od Stvarnika. Človeška modrost je poskušala raziskati in razložiti skrivnosti, ki ne bodo razodete niti v večnosti. Če bi ljudje hoteli raziskovati in razumeti to, kar jim je Bog oznanil o sebi in svojih načrtih, bi dobili takšno razodetje o Jahvejevi slavi, veličastvu in moči, da bi spoznali svojo osebno neznatnost in bili zadovoljni s tistim, kar je razodeto njim in njihovim otrokom. VS 335.1

Mojstrovina Satanovih prevar je v tem, da spodbuja človeški um k raziskovanju in ugibanju tega, česar Bog ni razodel niti ni načrtoval, da bi razumeli. Zaradi tega je Lucifer izgubil svoj prostor v nebesih. Bil je nezadovoljen, ker mu niso bile zaupane vse skrivnosti Božjih načrtov. Niti malo pa mu ni bilo mar za to, kar mu je bilo razodeto o njegovem osebnem delu na njegovem vzvišenem, njemu zaupanem položaju. Ko je izzval enako nezadovoljnost v srcih sebi podrejenih angelov, je povzročil njihov padec. Sedaj poskuša z enakim duhom navdihniti ljudi in jih prav tako napeljati, da prezrejo jasne Božje ukaze. VS 335.2

Tisti, ki niso pripravljeni sprejeti jasnih in očitnih svetopisemskih resnic, vedno iščejo primerne zgodbe, ki pomirjajo njihovo vest. Z veliko naklonjenostjo sprejemajo oznanjene neduhovne nauke, ki ne zahtevajo samoodpovedi in ponižnosti. Tako ljudje znižujejo umske sposobnosti, da bi ugajali svojim mesenim poželenjem. Ker so v svojih očeh preveč pametni, da bi Sveto pismo preiskovali s ponižnim srcem in ob tem resno molili za Božje vodstvo, nimajo nikakršne zaščite, ki bi jih varovala pred zmoto. Satan je pripravljen ustreči hrepenenju njihovega srca. Na prostor resnice postavlja svoje prevare. Tako je papeštvo dobilo moč nad ljudmi. Tudi protestanti gredo po isti poti z zavračanjem resnice, ker le-ta vsebuje trpljenje. Kdor koli zanemarja Božjo besedo, hrepeni po posvetni udobnosti in se noče razlikovati od sveta, bo namesto resnice sprejel krivoverstvo, vredno obsodbe. Kdor načrtno zavrača resnico, bo sprejel vsako izmišljeno obliko zmote. Čeprav se mu kakšna prevara zdi grozna, bo priprav-ljen sprejeti drugo. Apostol Pavel govori o ljudeh, ki “niso sprejeli ljubezni resnice, da bi se rešili,” in zanje pravi: “Zato jim Bog pošilja delovanje blodnjave, da verjamejo laži; tako bodo obsojeni vsi, ki niso verjeli resnici, temveč so pritrjevali krivičnosti.” (2 Tes 2,10-12) Ker so nam torej dani takšni opomini, moramo biti pri sprejemanju naukov zelo previdni. VS 335.3

Najuspešnejša sredstva vrhovnega goljufa so varljivi nauki in lažni čudeži spiritizma. Satan, preoblečen v angela svetlobe, razpenja svoje mreže tam, kjer jih je najmanj pričakovati. Če bi ljudje z resno molitvijo proučevali Božjo knjigo, da bi doumeli njen nauk, ne bi ostali v temi in ne bi sprejeli lažnih naukov. Ker pa zavračajo resnico, postajajo plen prevare. VS 335.4

Druga nevarna zmota je nauk, ki zanika Kristusovo božanstvo in trdi, da ni obstajal pred svojim prihodom na ta svet. Ta nauk z naklonjenostjo sprejemajo mnogi, ki trdijo, da verujejo v Sveto pismo. Vendar odkrito nasprotuje jasnim Zveličarjevim izjavam glede njegovega razmerja do Očeta, njegovega božanskega značaja in večnega obstoja. Kdor podpira ta nauk, sprevrača Sveto pismo na najbolj neupravičen način. Ne samo da znižuje človekovo dojemanje načrta zveličanja, temveč tudi spodkopava vero v Sveto pismo kot Božje razodetje. Kolikor jo je težje ovreči, toliko nevarnejša je. Če ljudje zavržejo pričevanje Svetega pisma o Kristusovem božanstvu, bomo z njimi zaman razpravljali o tej točki, ker jih ne bo prepričal noben še tako prepričljiv dokaz. “Naravni človek pa ne sprejema, kar je Božjega Duha, kajti zanj je nespamet in ne more razumeti, ker se duhovno presoja.” (1 Kor 2,14) Nihče, kdor veruje v to zmoto, ne more pravilno razumeti Kristusovega značaja in njegovega dela, niti Božjega vzvišenega načrta za zveličanje. VS 335.5

Še bolj zvita in škodljiva zmota je razšir-jeno verovanje, da Satan sploh ne obstaja kot osebnost in da se to ime v Svetem pismu uporablja samo zato, da se predstavijo človekove slabe misli in želje. VS 336.1

Nauk, ki odmeva s priljubljenih prižnic, da je Kristusov vnovični prihod njegov prihod vsakomur osebno, ko umre, je izmišljotina, ki odvrača misli ljudi od Kristusove osebne pojavitve na oblakih. Satan že dolga leta govori: “V hiši je!” (Mt 24,23-26) Mnoge duše so propadle, ker so sprejele to prevaro. VS 336.2

Posvetna modrost tudi uči, da molitev ni nujna. Znanstveniki trdijo, da dejanskega odgovora na molitev ni; ta bi namreč pomenil popačitev zakonov; bil bi čudež, toda čudežev ni. Pravijo, da vesolje upravljajo nespremenljivi zakoni, sam Bog pa ne dela ničesar, kar bi jim nasprotovalo. Tako predstavljajo Boga kot bitje, ki je vklenjeno s svojimi lastnimi zakoni, kakor da bi delovanje Božjih zakonov utegnilo izključiti Božjo svobodo. Takšen nauk nasprotuje svetopisemskemu pričevanju. Ali niso Kristus in njegovi apostoli delali čudežev? Isti usmiljeni Zveličar živi tudi danes in je pripravljen uslišati molitve vere, kakor jih je nekoč, ko je vidno hodil med ljudmi. Naravno sodeluje z nadnaravnim. Del Božjega načrta je, da nam kot odgovor na našo molitev vere da to, česar nam ne bi dal, če ga ne bi prosili. VS 336.3

V krščanskih cerkvah obstajajo številni lažni nauki in skrajniška dojemanja. Ni mogoče oceniti slabih posledic odstranitve samo enega mejnika, ki ga je postavila Božja beseda. Tisti, ki so si upali to narediti, se niso ustavili pri zavračanju samo ene resnice, ampak so z zavračanjem nadaljevali, vse dokler niso postali popolnoma neverni. VS 336.4

Zmote splošno priznane teologije so v dvom zapeljale mnoge ljudi, ki bi sicer lahko verovali v Sveto pismo. Njim ni mogoče sprejeti naukov, ki načenjajo njihovo poj-movanje o pravičnosti, milosti in dobroti, ker pa so del svetopisemskega nauka, jih nočejo sprejeti za Božjo besedo. VS 336.5

Prav to je cilj, ki ga Satan hoče doseči. Ničesar si ne želi bolj, kakor uničiti zaupanje v Boga in njegovo besedo. Satan stoji na čelu velike vojske tistih, ki dvomijo; na vso moč si prizadeva pritegniti ljudi v svoje vrste. Dvomiti postaja moderno. Veliko ljudi gleda z nezaupanjem na Božjo besedo iz enakega razloga kot na njenega Avtorja - zato ker obsoja in kaznuje greh. Tisti, ki niso pripravljeni izpolnjevati njenih zahtev, si prizadevajo ovreči njeno veljavo. Sicer berejo Sveto pismo ali poslušajo njegove nauke, ki se podajajo s prižnice, vendar samo zato, da bi našli kakšno napako v njem ali pridigi. Mnogi postanejo neverni, ker utemeljujejo in opravičujejo zanemarjanje svojih dolžnosti. Drugi spet dvomijo iz ošabnosti in lenobe. Preveč so nagnjeni k udobnemu življenju, tako da ne morejo opravljati dejanja, vredna časti ali ta, ki zahtevajo napor in samoodpoved. Zato se želijo izkazati modrejši s tem, da kritizirajo Sveto pismo. Povod za kritiko najdejo v naukih, ki jih ne morejo razumeti, saj njihov um ni razsvetljen z Božjo modrostjo. Zdi se, da mnogi mislijo, da je vrlina ostati na strani nevere in dvoma. Ljudje, ki se na zunaj kažejo iskreni, so v resnici polni samozaupanja in ošabnosti. Mnogi uživajo, ko v Svetem pismu najdejo nekaj, kar druge bega. Nekateri kritizirajo in podpirajo krivičnost samo zaradi želje po prepiranju, ob tem pa ne vidijo, da se na ta način sami zapletajo v ptičarjevo past. Ker so svojo nevero izrazili javno, mislijo, da morajo sedaj zagovarjati svoje stališče. Tako se pridružujejo brezbožnikom in si sami zapirajo rajska vrata. VS 336.6

Bog je dal v svoji besedi zadosti dokazov o njenem božanskem značaju. V njej so jasno podane vzvišene resnice, ki se nanašajo na naše zveličanje. Vsak jih lahko razume sam, in sicer s pomočjo Svetega Duha, ki je obljubljen vsem iskrenim iskalcem. Bog je dal ljudem trdni temelj za njihovo verovanje. VS 337.1

Omejen človeški razum ne more popol-noma dojeti načrtov in ciljev Neskončnega. Boga nikoli ne moremo dojeti z raziskova-njem. Ne smemo poskušati z drzno roko dvigniti zavese, s katero je zagrnil svoje veličastvo. Apostol vzklika: “Kako nedo-umljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota!” (Rim 11,33 EKU) Njegovo ravnanje z nami in spodbude, ki ga vodijo, lahko razumemo toliko, da lahko vidimo njegovo neomejeno ljubezen in milost, ki sta združeni z njegovo neizmerljivo močjo. Naš nebeški Oče ukazuje vse z modrostjo in pravičnostjo, zato ne smemo biti nezadovoljni in nezaupljivi, temveč se mu moramo pokoravati s spoštovanjem. Od svojih načrtov nam bo razodel toliko, kolikor je potrebno za našo blaginjo. Ostalo moramo zaupati roki, ki je vsemogočna, in srcu, ki je polno ljubezni. VS 337.2

Bog daje dovolj dokazov v korist veri, vendar nikoli ne odstrani vseh vzrokov za nevero. Kdor išče podporo za dvom, jo bo našel. Kdor noče sprejeti Božje besede in je izpolnjevati, dokler ne bo odpravljena tudi najmanjša pripomba, ki povzroča dvom, nikoli ne bo prišel k luči. VS 337.3

Nezaupanje v Boga je naravni pojav neprerojenega srca, ki je v sovraštvu z Bogom. Vero pa daje Sveti Duh in se razvija samo, če se goji. Nihče ne more brez odločnih naporov postati močan v veri. Nevera se povečuje, če jo podpiramo. Če se ljudje namesto z dokazi, ki jim jih je Bog dal za utrjevanje vere, ukvarjajo z dvomi in kritiziranjem, bodo našli vse več dokazov za dvom. VS 337.4

Tisti, ki niso prepričani o Božjih obljubah in ne verujejo v njegovo milost, mu odvzemajo čast. Namesto da bi njihov vpliv druge pritegoval h Kristusu, jih oddaljuje od njega. So nerodovitna drevesa, ki raztezajo svoje suhe veje na daleč in na široko in s tem jemljejo sončno svetlobo drugim rastlinam, da v senci venejo in hirajo. Življenjsko delo takih je kakor neprestano pričevanje proti njim. Sejejo seme dvoma in nevere, ki bo neizogibno obrodilo žetev. VS 337.5

Obstaja samo ena pot za tiste, ki se želijo osvoboditi dvoma. Namesto da dvomijo in kritizirajo to, česar ne razumejo, morajo paziti na luč, ki že sveti na njihovo pot; tedaj jim bo dana še večja luč. Izpolnjujejo naj vsako dolžnost, ki jo dobro razumejo, pa bodo usposobljeni razumeti in izpolniti tudi tiste dolžnosti, o katerih sedaj dvomijo. VS 337.6

Satan lahko podtakne kaj, kar je podobno resnici. S tem bi prevaral tiste, ki se pustijo prevarati ter se želijo izogniti samoodpovedi in žrtvi, ki ju zahteva resnica. Vendar ne more pod svojo oblastjo držati nikogar, ki si iskreno in za vsako ceno želi spoznati resnico. Kristus je resnica in “prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka,” ki prihaja na svet. (Jn 1,9 EKU) Duh resnice je poslan, da vodi ljudi v vso resnico. Po oblasti Božjega Sina je zapisano: “Iščite, in boste našli. Če hoče kdo uresničevati njegovo voljo, bo spoznal glede nauka, ali je od Boga ali pa jaz govorim sam od sebe.” (Mt 7,7; Jn 7,17) VS 338.1

Kristusovi sledilci malo vedo o zarotah, ki jih Satan in njegova vojska kujeta zoper nje. Toda On, ki živi v nebesih, bo preobrnil vse te zvijačne naklepe za izpolnitev svojih iskrenih načrtov. Gospod dopušča, da njegovo ljudstvo doživlja ogenj stisk, da bi pridobilo izkušnje za končno zmago, vendar v njegovih mukah in stiskah nikakor ne uživa. Zaradi lastne slave ga ne more obvarovati pred vsemi skušnjavami, kajti njihov namen je ravno v tem, da jih pripravi za upiranje vsem Satanovim zapeljevanjem. VS 338.2

Niti brezbožniki niti hudobneži ne morejo preprečiti Božjega dela ali odstraniti Božje navzočnosti iz njegovega ljudstva, če s ponižnim in potrtim srcem prizna in opusti svoje grehe ter se zvesto drži njegovih obljub. Uspešno se lahko upre sleherni skušnjavi in vsakemu sovražnemu vplivu, javnemu ali skritemu; “Ne s silo in ne z močjo, temveč z mojim duhom, govori Gospod nad vojskami”. (Zah 4,6) VS 338.3

“Zakaj Gospodove oči so uprte v pravične in njegova ušesa v njihovo prošnjo. ... Le kdo vam bo škodil, če boste vneti za dobro?” (1 Pt 3,12.13) Balaam je zaradi bogate nagrade, ki mu je bila obljubljena, uporabil čaranje proti Izraelu. Daroval je daritev Gospodu, medtem ko je poskušal nad Božje ljudstvo priklicati prekletstvo. Božji Duh je odpravil zlo, ki bi ga moral izgovoriti Balaam. Zaradi tega je bil prisiljen vzklikniti: “A kako naj prekolnem, kogar Bog ne prekolne, kako naj zarotim, kogar Gospod ne zaroti? Naj umrem s smrtjo pravičnih, moj konec naj bo kakor njihov!” Ko je znova daroval daritev, je brezbožni prerok rekel: “Glej, prevzel sem blagoslov; blagoslovil je in ne morem preklicati. Ni uzreti hudega v Jakobu, ni videti nesreče v Izraelu. Gospod, njegov Bog, je z njim, v njem je vzklikanje kralju. Kajti ni vraževerja zoper Jakoba, ne vedeževanja zoper Izraela. Zakaj v Jakobu ni čaranja in v Izraelu ne vedeževanja; ob svojem času se pove Jakobu in Izraelu, kaj hoče Bog storiti.” (4 Mz 23,8.10.20.21.23) Ko je Balaam tretjič postavil oltar, je zopet poskušal izgovoriti prekletstvo. Toda iz prerokovih ust je Božji Duh proti njegovi volji oznanil napredek svojih izvoljencev in kaznoval neumnost in zlobo njegovih sovražnikov: “Blagoslovljen bo, kdor te blagoslavlja, preklet, kdor te preklinja!” (4 Mz 24,9) VS 338.4

Tisti čas je bil Izrael zvest Bogu. Dokler je bil poslušen njegovim zapovedim, ga ni mogla premagati nobena zemeljska niti peklenska moč. Toda prekletstvo, ki v času zvestobe Izraela ni smelo priti iz Balaamovih ust, je nazadnje uspelo; Izrael je bil zapeljan v greh. Ko so Izraelci prestopili Božje zapovedi, so se ločili od Boga. Sedaj so občutili razdiralno sovražnikovo oblast. VS 338.5

Satan je dobro vedel, da se celo najslabotnejši človek, ki je v Kristusu, lahko upre vsem močem teme. Sovražnik v takšnem primeru tudi z očitnim nasprotovanjem ne more izbojevati zmage, temveč je premagan. Zato poskuša bojevnike križa izvabiti iz njihove zanesljive trdnjave. S svojimi borbenimi močmi sedi v zasedi, pripravljen uničiti vse, ki bi si upali stopiti na njegovo področje. Varni smo lahko samo, če ponižno zaupamo v Boga in smo poslušni vsem njegovim zapovedim. VS 339.1

Nihče ni varen ne dneva ne ure brez molitve. Gospoda moramo prositi zlasti za modrost, da bi razumeli njegovo besedo. V njej so odkrite zanke skušnjavca in sredstva, s katerimi se jim lahko uspešno izognemo. Satan spretno uporablja svetopisemska be-sedila in jih po svoje razlaga, da bi nas zapeljal. Sveto pismo moramo proučevati s ponižnim srcem; nikoli ne smemo izgubiti svoje odvisnosti od Boga. Vedno moramo biti na preži pred Satanovimi zvijačami in vsak trenutek z vero moliti: “Ne vpelji nas v skušnjavo.” VS 339.2