Vzgoja

Šola Bridkosti

Kdor koli na tem svetu resnično služi Bogu ali bližnjim, bo deležen pripravljalnega urjenja v šoli bridkosti. Kolikor večja je odgovornost in pomembnejša služba, toliko težji je izpit in ostrejša disciplina. Vz 132.5

Oglejmo si življenje Jožefa, Mojzesa, Daniela in Davida. Primerjajmo Davidovo in Salomonovo življenje v mladosti in razmislimo o posledicah. Vz 132.6

David je bil v mladosti tesno povezan s Savlom. Njegovo bivanje na dvoru in sorodstvo s kraljevskim domom mu je dalo vpogled v skrbi, žalosti in težave, ki jih prikriva kraljevski blišč in sijaj. Videl je, da človeška slava ne more zagotoviti miru duši, zato se je z občutkom olajšanja in veselja vračal s kraljevskega dvora k ogradam za ovce in čredam. Vz 133.1

David je bil zaradi Savlovega ljubosumja prisiljen zbežati v puščavo, zato je ostal brez človeške podpore ter se še trdneje oprl na Boga. Negotovo in neugodno življenje v divjini, stalne nevarnosti, nujnost pogostega bežanja, značaj ljudi, ki so se zbrali pri njem - »vseh vrst stiskani, zadolženi in nezadovoljni ljudje« (1 Sam 22,2 ssp) - vse to je prispevalo k še večji pomembnosti stroge discipline. Te izkušnje so v njem spodbudile in razvile sposobnost ravnanja z ljudmi, sočutje do zatiranih in sovraštvo do krivice. V letih pričakovanja in nevarnosti se je David naučil pri Bogu najti tolažbo, podporo, življenje. Naučil se je, da na prestol lahko pride samo po Božji moči, da lahko modro vlada samo po njegovi modrosti. Ker se je David usposabljal v šoli težav in trpljenja, je lahko za njim ostalo poročilo o kralju, ki je izvrševal sodbo in pravičnost vsemu ljudstvu, (2 Sam 8,15) čeprav je bilo pozneje omadeževano zaradi njegovega velikega greha. Vz 133.2

V Salomonovem življenju je manjkalo discipline iz Davidove mladosti. Kazalo je, da zaradi okoliščin, značaja in življenja uživa prednosti pred vsemi drugimi. Vz 133.3

Salomon je, plemenit v mladosti, plemenit v zrelih letih, Božji ljubljenec, nastopil vladavino, ki je obetala blaginjo in čast. Narodi so se čudili znanju in razsodnosti moža, ki mu je Bog dal modrost. Toda ponos zaradi bogastva ga je ločil od Boga. Salomon se je od radostnega občestva z Bogom obrnil k iskanju zadovoljstva v čutnih užitkih. O tej izkušnji pravi: Vz 133.4

»Lotil sem se velikih del: zidal sem si hiše, zasajal si vinograde, napravljal sem si vrte in nasade. . Kupil sem si hlapcev in dekel. ... Nakopičil sem si tudi srebra in zlata in dragotin, lastnim kraljem in deželam; oskrbel sem si pevcev in pevk in kar je človeškim sinovom v veselje: ženo in žene. Tako sem postal velik in se prekosil vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. ... Kar koli so želele moje oči, nisem jim odrekel; svojemu srcu nisem zabranil nobenega veselja, kajti moje srce se je veselilo ob vsem mojem trudu, in to je bil moj delež od vsega mojega truda. Potem sem se ozrl po vseh svojih delih, ki so jih storile moje roke, in po trudu, ki sem si ga prizadel, da bi bil vse dovršil; in glej, vse je bilo nečimrnost in lovljenje vetra, in dobička ni pod soncem nobenega. In obrnil sem se, da bi gledal modrost in nespamet in budalost. Ker kaj more delati človek, ki pride za kraljem? To, kar so oddavnaj delali. Tedaj sem sovražil življenje, ker mi ni ugajalo dejanje, ki se godi pod soncem; kajti vse je nečimrnost in lovljenje vetra. In zasovražil sem ves svoj trud, s katerim sem se trudil pod soncem.« (Prd 2,4-12.17.18) Vz 133.5

Salomon se je iz grenke izkušnje naučil, kako prazno je življenje, ki išče največje zadovoljstvo v posvetnih rečeh. Postavljal je oltarje poganskim bogovom, vendar je spoznal le to, kako ničeve so njihove obljube o duševnem miru. Vz 134.1

V poznejših letih se je utrujen in žejen od zajemanja iz posvetnih počenih vodnjakov vrnil, da bi pil iz studenca življenja. Po Duhu navdihnjenja je zapisal poročilo o zapravljenih letih kot nauk in svarilo za prihodnje rodove. Čeprav je Salomonovo ljudstvo moralo požeti žetev zla, njegovo življenjsko delo ni bilo popolnoma izgubljeno. Končno je tudi pri njem disciplina bridkosti opravila svoje delo. Vz 134.2

Toda kako slaven bi lahko bil dan po takšni zori, če bi se Salomon v mladosti učil nauka, ki ga je trpljenje učilo v življenju drugih. Vz 134.3