Vzgoja

Zanesljiva In Poštena Moža

Jožef in Daniel sta se z modrostjo in pravičnostjo, s čistostjo in pripravljenostjo dajati, s požrtvovalnim delom za blagor ljudi, četudi malikovalcev, izkazala zvesta načelom, v katerih sta bila vzgojena, zvesta njemu, čigar predstavnika sta bila. Ta moža je spoštoval ves narod, kakor v Egiptu tako v Babilonu. V njiju so pogani kot tudi vsi narodi, s katerimi sta prišla v stik, videli ponazoritev Božje dobrote in radodarnosti, ponazoritev Kristusove ljubezni. Vz 51.1

Kakšno življenjsko delo teh plemenitih Judov! Ko sta se poslavljala od rodnega doma, se jima niti sanjalo ni, kako visok položaj ju čaka. Ostala sta zvesta in neomajna ter se izročila božanskemu vodstvu, zato je Bog po njiju lahko izpolnil svoj namen. Vz 51.2

Bog želi enake vzvišene resnice, ki so bile razodete po teh ljudeh, razodeti po današnjih mladih in otrocih. Poročilo o Jožefu in Danielu ponazarja, kaj bo naredil za tiste, ki se mu izročijo in si z vsem srcem prizadevajo izpolniti njegov namen. Vz 51.3

Svet danes najbolj potrebuje ljudi, ki jih ni mogoče ne kupiti ne prodati, so v globini svoje duše zvesti in pošteni, se greha ne bojijo imenovati s pravim imenom, je njihova vest zvesta dolžnosti kakor magnetna igla polu in zagovarjajo pravičnost, četudi bi se zrušilo nebo. Vz 51.4

Ampak takšen značaj ni sad naključja; ni ga pripisati posebni naklonjenosti ali obdaritvi Previdnosti. Plemenit značaj je sad samodiscipline, podreditve nižje narave višji - izročitve sebe ljubeči službi Bogu in bližnjim. Vz 51.5

Mladi morajo dojeti resnico, da njihovi darovi niso njihova last. Moč, čas, razum so le posojeni zakladi. Pripadajo Bogu in vsak mlad bi se moral odločiti, da jih bo uporabil za najbolj vzvišene cilje. Je mladika, od katere Bog pričakuje sad; je služabnik, čigar talenti se morajo množiti; luč, da raz-svetli temo sveta. Vz 52.1

Vsem mladim in vsem otrokom je določeno delo, ki ga morajo opraviti, da bi se Bog poveličal, človeštvo pa oplemenitilo. Vz 52.2