Vzgoja

28—Obleka in vzgoja

»V dostojni obleki.«
(1 Tim 2,9 EKU)

»Kraljeva hči je vsa krasna v notranjščini hiše.«
(Ps 45,14)

Nobena vzgoja ne more biti popolna, če ne uči pravilnih načel oblačenja. Če se to ne poučuje, vzgojno delo prepogosto zaostaja in se sprevrže. Ljubezen do oblačenja in privrženost modi je učiteljev najmogočnejši tekmec in najučinkovitejša ovira. Vz 216.1

Moda je gospodarica, ki vlada z železno roko. V mnogih domovih se moč, čas in pozornost staršev in otrok posveča zadovoljevanju njenih zahtev. Bogati med seboj tekmujejo, kdo se bo bolje prilagodil njenim stalno spreminjajočim se slogom; srednji in revnejši razredi se trudijo doseči merila, ki jih postavljajo tisti, za katere menijo, da so nad njimi. Kjer so sredstva ali priložnosti omejene, želja po imenitnosti pa velika, breme postane skoraj nevzdržno. Vz 216.2

Mnogim ni pomembno, kako spodobno ali celo lepo je lahko oblačilo; ko se moda spremeni, ga morajo predelati ali zavreči. Družinski člani so obsojeni na stalno garanje. Ni časa za vzgojo otrok, ni časa za molitev ali za proučevanje Svetega pisma, ni časa, da bi otrokom pomagali spoznati Boga po njegovih ustvarjenih delih. Vz 216.3

Ni ne časa ne denarja za dobrodelnost. Pogosto pa se skopari pri družinski mizi. Hrana je slabo izbrana in na hitro pripravljena, naravne potrebe pa so le delno zadovoljene. Tako se ustvarijo škodljive prehranjevalne navade, ki povzročajo bolezen ali spodbujajo nezmernost. Vz 217.1

Ljubezen do razkazovanja vodi v potratnost, v mnogih mladih pa zatre željo po plemenitejšem življenju. Namesto da bi se trudili pridobiti izobrazbo, si že zgodaj najdejo kakšno delo, da bi zaslužili denar in zadovoljili strast po oblačenju. Ta strast pa je že marsikatero dekle zapeljala v pogubo. Vz 217.2

V mnogih domovih je družinski proračun preobremenjen. Oče, ki ne more zadovoljiti zahtev matere in otrok, je zapeljan v nepoštenost, konec pa je prav tako sramota in propad. Vz 217.3

Celo dan počitka in bogoslužje nista prosta gospostva mode. Prej sta priložnost za še večje razkazovanje njene moči. Cerkev postane prostor za postavljanje, bolj kakor pridigi pa se pozornost posveča modi. Revni, ki ne morejo zadostiti njenim zahtevam, ne pridejo na cerkvena srečanja. Dan počitka se preživi v brezdelju, mladi pa ga uporabljajo za druženje, ki je pogosto vzrok moralnega propada. Vz 217.4

V šoli so dekleta zaradi neprimerne in neudobne obleke nesposobna za učenje ali rekreacijo. Njihov um je tako zaseden z mislimi o oblačenju, da ima učitelj težko nalogo, da bi zbudil njihovo zanimanje. Vz 217.5

Učitelj pogosto nima učinkovitejšega načina, da bi jih odtrgal od obsedenosti z modo, kakor je stik z naravo. Učenci naj okusijo radosti preživljanja časa ob reki, jezeru ali morju; naj hodijo v hribe, opazujejo lepoto sončnega zahoda, raziskujejo bogastva gozda in polja, naj se učijo gojiti rastline in cvetlice in jim bo dodatna vrvica ali čipka na oblačilu postala nepomembna. Vz 217.6

Pomagajte mladim dojeti, da je preprostost v oblačenju kot tudi pri prehranjevanju nujna za doseganje umske veličine. Pomagajte jim razumeti, koliko tega se imajo naučiti in narediti; kako dragoceni so dnevi mladosti kot priprava za življenjsko delo. Pomagajte jim videti, koliko je zakladov v Božji besedi, v knjigi narave in v življenjepisih plemenitih ljudi. Vz 217.7

Usmerite njihove misli k trpljenju, ki ga lahko olajšajo. Pomagajte jim razumeti, da je razsipnik z vsakim evrom prikrajšan za sredstva, s katerimi bi lahko nahranili lačne, oblekli nage in potolažili žalostne. Vz 218.1

Ne morejo si privoščiti, da bi zamudili slavne življenjske priložnosti, dovoliti si, da jim um zakrni in si uničijo zdravje in srečo samo zato, da bi ubogali ukaze, ki nimajo ničesar skupnega ne z razumom ne z udobjem ne z lepoto. Vz 218.2

Mladi bi se prav tako morali naučiti ceniti nauke iz narave, da Bog dela, »da je vse lepo ob svojem času«. (Prd 3,11) Naša prednost je, da z obleko kakor tudi z vsem drugim počastimo Stvarnika. On želi, da bi bila naša oblačila ne samo čista in zdrava, marveč tudi prikladna in spodobna. Vz 218.3

Človekov značaj presojamo po njegovem slogu oblačenja. Požlahtnjen okus in izobražen um se pokažeta z izbiro preproste in primerne obleke. Nedolžna preprostost v oblačenju, združena s skromnostjo v vedenju zelo veliko prispeva k temu, da bo mlada ženska obdana z ozračjem svete zadržanosti, ki jo bo varovala pred tisočimi nevarnostmi. Vz 218.4

Dekleta naučimo, da umetnost oblačenja upravičeno vključuje tudi sposobnost, da si obleko sešijejo same. Naj si vsaka zastavi ta cilj; naj ne zamudi priložnosti, da na ta način postane koristna in samostojna. Vz 218.5

Prav je imeti rad lepoto in si jo želeti; toda Bog želi, da bi še bolj ljubili in najprej iskali najvišjo lepoto - tisto, ki je neminljiva. Najodličnejši izdelki človeške spretnosti se po lepoti ne morejo primerjati z lepoto značaja, ki »je dragocen pred Bogom«. (1 Pt 3,4) Vz 218.6

Mlade in otroke moramo naučiti, naj si izberejo kraljevsko obleko, stkano na nebeških statvah - »svetlo in čisto tančico«, (Raz 19,8 EKU) ki jo bodo nosili vsi sveti s te zemlje. To oblačilo, brezmadežni Kristusov značaj, je brezplačno ponujeno vsakemu človeku. Toda vsak, kdor ga bo prejel, ga bo dobil in nosil že tukaj. Vz 218.7

Naučimo otroke, da se oblačijo v krasna oblačila Jezusovega značaja, ko se ukvarjajo s čistimi in ljubečimi mislimi ter delajo ljubeča in koristna dela. Ta oblačila jih bodo naredila lepe in ljubljene sedaj, v prihodnosti pa jim bodo dala pravico stopiti v Kraljevo palačo. Njegova obljuba se glasi: »Hodili bodo z menoj v belih (oblačilih), ker so vredni.« (Raz 3,4) Vz 219.1