Vzgoja

Pravilna Prehrana In Umski Razvoj

Odnosu med prehrano in umskim razvojem bi morali nameniti precej več pozornosti, kakor smo mu je posvečali. Umska zmedenost in omejenost sta pogosto posledica napak v prehranjevanju. Vz 181.1

Pogosto se poudarja, da je pri izbiri hrane tek varen vodnik. Če bi se zdravstveni zakoni vedno upoštevali, bi to bilo res. Ampak tek je zaradi slabih navad, ki se prenašajo iz roda v rod, postal tako izprijen, da si vedno želi kakšnega škodljivega užitka. Ne moremo mu več zaupati kot zanesljivemu vodniku. Vz 181.2

Pri pouku iz higiene bi učence morali naučiti, kakšna je hranilna vrednost različnih vrst hrane. Morali bi jim razložiti učinek močne hrane, bogate z maščobami živalskega izvora, in dražilne hrane kakor tudi hranilno pomanjkljivih živil. Čaj in kava, beli kruh, marinirana zelenjava, zelenjava slabe kakovosti, bomboni, začimbe in tortno pecivo ne priskrbijo ustreznih hranil. Mnogi učenci so doživeli neuspeh zaradi takšne hrane. Mnogi slabotni otroci, nezmožni večjih umskih in telesnih naporov, so žrtve osiromašene hrane. Žita, sadje, lupinasti plodovi in zelenjava, pravilno sestavljeni, vsebujejo vse hranilne snovi; če so pravilno pripravljeni, pomenijo prehrano, ki najbolj pospešuje telesno in umsko moč. Vz 181.3

Upoštevati je treba ne samo lastnosti hrane, marveč tudi človekove potrebe. Pogosto se morajo tisti, ki opravljajo predvsem umsko delo, izogibati hrane, ki jo lahko prosto uživajo ljudje, ki opravljajo telesno delo. Pozornost je treba nameniti tudi pravilni sestavi hrane. Umski delavci in drugi, ki sedijo pri delu, pri posameznem obroku ne bi smeli uživati veliko različnih vrst hrane. Vz 181.4

Varovati se je treba tudi prenajedanja, pa čeprav z zdravo hrano. Telo ne more porabiti več, kakor potrebuje za delovanje posameznih telesnih organov, preobilnost pa samo obremeni telo. Za mnoge učence se misli, da so doživeli nenadno slabost, ker so se pretirano učili, dejanski vzrok pa je prenajedanje. Če smo resnično pozorni na zdravstvene zakone, ni veliko možnosti, da se um preobremeni; toda v mnogih primerih, kjer menimo, da gre za umski neuspeh, je prenapolnjen želodec tisto, kar utruja telo in slabi um. Vz 181.5

V večini primerov sta dva obroka na dan bolj zaželena kakor trije. Večerja, če je zaužita prezgodaj, moti prebavo prejšnjega obroka, če pa jo zaužijemo pozneje, se do spanja še ne prebavi. Želodec je tako prikrajšan za ustrezni počitek. Spanec je moten, možgani in živci so utrujeni, pri zajtrku ni teka, vse telo je neosveženo in nepripravljeno za dnevne dolžnosti. Vz 182.1

Ne smemo spregledati niti pomena rednosti v prehrani in spanju. Ker delo krepitve telesa poteka med počitkom, je bistveno, zlasti pri mladih, da je spanje redno in zadostno. Vz 182.2

Hitremu uživanju hrane bi se morali izogibati, kolikor koli je le možno. Kolikor manj časa imamo za obrok, toliko manj bi morali jesti. Bolje je izpustiti obrok kakor jesti, ne da bi hrano dovolj prežvečili. Vz 182.3

Čas za obed bi morali uporabiti za druženje in osvežitev. Preženimo vse, kar nas lahko bremeni in vznemirja. Pokažimo zaupanje, naklonjenost in hvaležnost do Dajalca vsega dobrega, in stekel bo veder, prijeten pogovor, ki povzdiguje, ne da bi nas utrujal. Vz 182.4

Zmernost in rednost na vseh področjih imata čudovito moč. Prispevala bosta bolj kakor okoliščine ali naravni darovi k prijetnemu in vedremu razpoloženju, ki tako polepša življenjsko pot. Hkrati pa se bo tako pridobljena moč nadzora nad samim seboj izkazala kot najdragocenejša sposobnost za uspešno spopadanje z neprijetnimi dolžnostmi in dejstvi, ki čakajo vsakega človeka. Vz 182.5

Steze Modrosti »so pota miline in vse njene steze mir«. (Prg 3,17) Vsi mladi na tem svetu, pred katerimi se odpirajo možnosti, da dosežejo več kakor okronani kralji, naj razmislijo o nauku, ki je podan v besedah modrega moža: »Blagor ti, dežela, kjer ... tvoji prvaki jedo o pravem času, za okrepitev in ne za pijanost.« (Prd 10,17) Vz 182.6