Vzgoja

22—Zmernost in pravilna prehrana

»Vsak,... kateri tekmuje, se zdržuje vsega.«
(1 Kor 9,25 EKU)

Vsak učenec mora razumeti povezavo med preprostim načinom življenja in močnim umom. Sami se moramo odločiti, ali bo naše življenje nadzoroval um ali telo. Mladi morajo vsak zase sprejeti odločitev, ki oblikuje njihovo življenje. Zato ne varčujte truda, da bi jim pomagali razumeti sile, s katerimi bodo imeli opraviti, in vplive, ki oblikujejo značaj in usodo. Vz 179.1

Nezmernost je sovražnik, katerega se morajo vsi varovati. Nagla rast tega strašnega zla bi morala spodbuditi vsakega, ki ima rad ljudi, da se bori proti njemu. Podajanje navodil na temo zmernosti v šolah je korak v pravo smer. O tem bi se moralo poučevati v vseh šolah in vseh domovih. Mladi in otroci morajo razumeti, da alkohol, tobak in drugi podobni strupi uničujejo telo, omračijo um in nagnejo človeka k ču-tnosti. Pojasniti je treba, da nihče, ki uporablja ta sredstva, ne more dolgo ohraniti telesnih, umskih ali moralnih sposobnosti pri polni moči. Vz 179.2

Ampak da bi dosegli korenino nezmernosti, je treba seči dlje od uporabe alkohola in tobaka. Lenoba, brezciljnost in slaba družba lahko povzročijo nagnjenje k nezmernosti. Vz 179.3

Vzrok se pogosto lahko najde tudi pri družinski mizi, v družinah, ki se imajo za strogo zmerne. Kar koli otežuje pre- bavo, kar neprimerno razdraži um ali na kakršen koli način slabi telo, skratka kar ruši ravnotežje med umskimi in telesnimi močmi, zmanjšuje sposobnost nadzora uma nad telesom in tako vodi k nezmernosti. Padec mnogih obetavnih mladih lahko pripišemo nenaravnim poželenjem, ki so posledica nepravilne prehrane. Vz 179.4

Čaj in kava, začimbe, slaščice in tortno pecivo uspešno povzročajo slabo prebavo. Škodljiva je tudi mesna hrana. Njen naravni dražilni učinek bi moral biti zadosten razlog proti njeni uporabi; zaradi skoraj vsesplošne razširjenosti bolezni med živalmi pa je ta dvakrat bolj sporna. Meso draži živce in razpihuje strasti in tako ravnotežje moči nagiba v korist nižjih nagnjenj. Vz 180.1

Kdor se navadi na bogato dražilno prehrano, bo čez čas ugotovil, da želodec ni več zadovoljen s preprosto hrano. Zahteval bo vedno bolj ostro in dražečo hrano. Ko je delovanje živčevja moteno in telo oslabljeno, je volja videti nemočna za upiranje nenaravnim poželenjem. Nežna želodčna sluznica postane tako razdražena in vneta, da tudi najbolj začinjena hrana ne prinaša več užitka. Pojavi se žeja, ki jo poteši le močna pijača. Vz 180.2

Treba se je varovati ravno začetka zla. Pri poučevanju mladih naj bo zelo jasno povedano, do kakšnih posledic pripeljejo na videz majhna odstopanja od tega, kar je prav. Učence poučimo, kako pomembna je preprosta, zdrava prehrana za preprečevanje želje po nenaravnih poživilih. Že zelo zgodaj jih je treba navaditi, da obvladujejo sami sebe. Vz 180.3

V mlade vtisnimo misel, da morajo biti gospodarji, ne pa sužnji. Bog jih je ustvaril za vladarje kraljestva, ki je v njih samih, in to kraljevsko dostojanstvo, ki so jim ga dala nebesa, morajo uveljaviti. Sadovi zvestega podajanja teh naukov se bodo kazali daleč zunaj samega kroga mladih. Njihov vpliv se bo širil in bodo rešeni tisoči, ki so sedaj na robu propada. Vz 180.4