Veliki Spopad

Poglavje 34—Zmožnost pokojnih za pogovor z nami

V Svetem pismu je prikazana služba svetih angelov. To je zelo tolažilna in dragocena resnica za vsakega Kristusovega sledilca. Vendar je tudi ta svetopisemski nauk popačen in zatemnjen z zmotami na splošno razširjenega verovanja. Nauk o naravni neumrljivosti so ljudje vzeli iz poganske filozofije. V krščansko vero so ga vpeljali v času teme velikega odpada. Tako je spodrinil resnico, ki jo Sveto pismo tako jasno uči; namreč da mrtvi ničesar ne vedo. Množice verujejo, da so duhovi umrlih tisti “služabni duhovi, ki so poslani v službo njim, ki imajo podedovati zveličanje”. (Heb 1,14 CHR) To je v nasprotju s svetopisemskim naukom, ki uči, da so nebeški angeli obstajali in bili povezani z zgodovino človeštva prej, preden je umrl prvi človek. VS 351.1

Nauk o človekovi zavesti, ko je mrtev in zlasti vera, da se duhovi umrlih vračajo služit živim, sta pripravila pot moder-nemu spiritizmu. Če mrtvi živijo v navzočnosti Boga in svetih angelov ter imajo veliko več spoznanja, kakor pa so ga imeli poprej, čemu se ne bi vrnili na zemljo razsvetljevat in poučevat živih? Če duhovi umrlih lebdijo med svojimi prijatelji na zemlji, kakor učijo ugledni bogoslovci, zakaj jim ni dovoljeno družiti se z njimi, da bi jih opominjali, naj ne grešijo, in jih tolažili v stiskah? Kako lahko tisti, ki verujejo, da se človek po smrti zaveda, odklanjajo to, kar jim prihaja kot Božja luč po teh poveličanih duhovih? Ljudje imajo ta nauk za svet; v resnici ga uporablja Satan, da bi dosegel svoje cilje. Padli angeli, ki izpolnjujejo njegovo zapoved, se oglašajo kot glasniki iz sveta duhov. Knez zla zahrbtno vpliva na misli ljudi s trditvijo, da žive spravlja v zvezo z mrtvimi. On ima moč pred ljudmi posnemati podobo njihovih preminulih prijateljev. Ponaredek je popoln: isti videz, besede, glas - vse posnema z izredno natančnostjo. Mnogi so potolaženi z zagotovilom, da njihovi ljubljeni uživajo nebeško blaženost. Vendar se tako ne da bi se zavedali nevarnosti, vdajajo “zavajajočim duhovom in naukom demonov”. (1 Tim 4,1) VS 351.2

Ko so spodbujeni verovati, da se mrtvi dejansko vračajo in se pogovarjajo z njimi, Satan stori, da se jim pokažejo tisti, ki so nepripravljeni odšli v grob. Trdijo, da so v nebesih srečni in da tam celo zasedajo vzvišene položaje. Na ta način se širi zmota, da ni razlike med pravičnimi in grešniki. Tako imenovani obiskovalci iz duhovnega sveta včasih podajo opomine in opozorila, ki se izkažejo za pravilne. Ko si pridobijo zaupanje, podajajo takšne nauke, ki neposredno spodkopavajo vero v Sveto pismo. Z izgovorom, da se zelo zanimajo za blaginjo svojih prijateljev na svetu, jih zapeljejo k najnevarnejšim zmotam. Dejstvo, da povedo kakšno resnico in da včasih napovedo tudi prihodnje dogodke, daje njihovim trditvam videz zanesljivosti. Veliko ljudi hitro sprejme njihov lažni nauk. Slepo verujejo, da so to najsvetejše svetopisemske resnice. Božje zapovedi se zavržejo, duh milosti se prezre, kri zaveze pa se ima za nekaj nesvetega. Duhovi zanikajo VS 352.1

Kristusovo božanstvo in s seboj enačijo celo samega Stvarnika. Tako vrhovni upornik pod novo krinko nadaljuje proti Bogu svoj upor, ki se je začel v nebesih in na svetu traja že skoraj šest tisoč let. VS 352.2

Mnogi poskušajo spiritistične pojave razložiti kot prevare in spretne čarovnije samega medija. Drži, da se zvijače čarovniške spretnosti pogosto smatrajo kot resnični pojavi. V bistvu lahko pride do prave razstave nadnaravne moči. Skrivnostno trkanje, s kakršnim se je začel moderni spritizem, ni bilo sad človeškega slepila in spretnosti, temveč neposredno delo hudobnih angelov, ki so tako vpeljali eno izmed najuspešnejših in za človeka uničujočih slepil. Mnoge bo preričanje, da je spiritizem samo človeško slepilo, ujelo v past. Ko se bodo spopadali s pojavi, ki jih bodo morali šteti za nadnaravne, bodo prevarani in prisiljeni, da jih sprejmejo za vzvišeno Božjo moč. VS 352.3

Tem ljudem ni mar za pričevanje Svetega pisma o čudežih, ki jih delajo Satan in njegovi angeli. Njegova moč je usposobila faraonove čarovnike ponarediti Božje delo. Pavel priča, da se bo pred drugim Kristusovim prihodom Satanova moč razodevala na podoben način. Pred Gospodovim prihodom se bo pokazalo njegovo delovanje “z vso močjo, z znamenji in lažnimi čudeži. Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem”. (2 Tes 2,9.10) Apostol Janez opisuje čudodelno moč, ki se bo pokazala v zadnjih dneh, in pravi: “Delala je velika znamenja, tako da je celo vpričo ljudi priklicala ogenj z neba. Zaradi teh znamenj, ki jih je bilo dano delati vpričo zveri, je zavajala prebivalce zemlje.” (Raz 13,13.14) Tukaj ne gre za navadne prevare. Ljudje bodo zapeljani z dejanskimi čudeži, ki so jih Satanovi služabniki sposobni izvesti tako, da prekrijejo prevaro. VS 352.4

Knez teme, ki toliko časa posveča vse moči svojega velikega uma delu prevare, spretno prilagaja svoje skušnjave ljudem vseh slojev in položajev. Izobraženim predstavlja spiritizem v njegovih finejših in bolj intelektualnih oblikah. Tako mu mnoge uspe privabiti v svojo past. Modrost, ki jo daje spiritizem, po besedah apostola Jakoba ni od zgoraj, temveč je pozemeljska, čutna, hudičeva. (Jak 3,15 EKU) To vrhovni goljuf spretno prikrije, kadar lahko s tem uspešno podpre svoj cilj. Ta, ki je imel moč, da se je v puščavi skušnjav pojavil pred Kristusom, ogrnjen s sijajem nebeškega serafa, se pojavlja tudi pred ljudmi v najprivlačnejši podobi - kot angel svetlobe. Laska razumu in mu razodeva vzvišene stvari, navdušuje domišljijo z veličastnimi prizori in osvaja čustva s svojimi zgovornimi opisi ljubezni in dobrote. Domišljiji daje vzvišen polet in spodbuja ljudi, da imajo tako visoko mnenje o svoji lastni modrosti, da v svojem srcu prezirajo Večnega. To mogočno bitje, ki je imelo moč odpeljati Odrešenika sveta na najvišjo goro, da bi mu pokazalo vsa zemeljska kraljestva in njihovo slavo, bo tudi ljudem podalo svoje skušnjave, s katerimi bo popačilo um vsem, ki niso pod zaščito Božje moči. VS 352.5

Satan tudi sedaj zaslepljuje ljudi z laska-njem, kakor je preslepil Evo v raju. V njih prebuja željo po iskanju prepovedanega znanja in spodbuja častiljubno hrepenenje po poviševanju sebe. Popuščanje tem slabim željam je povzročilo njegov prestopek: Sedaj si prizadeva s tem povzročiti tudi pogubo ljudi. “Bosta kakor Bog,” izjavlja, “ter bosta spoznala dobro in hudo.” (1 Mz 3,5) Spiritizem uči, da je človek “bitje napredka in mu je določeno, da se neprestano, od rojstva pa vse do večnosti, približuje božanstvu”. In dalje razlaga: “Vsako razumno bitje bo sodilo samo sebi, ne pa drugemu. Sodba bo pravična, ker je to lastna sodba. ... Prestol je v tebi samem.” Neki spiritistični učitelj je po prebujenju svoje duhovne zavesti dejal: “Vsi moji bližnji so polbogovi, ki niso padli.” Nekdo pa je izjavil: “Vsako pravično in popolno bitje je Kristus.” VS 353.1

Tako je Satan na prostor pravičnosti in popolnosti večnega Boga, ki dajeta pravi namen češčenja, in na prostor popolne pravičnosti Božjih zapovedi, ki je pravo merilo človeških idealov, postavil grešno in nestanovitno človeško naravo kot edini predmet češčenja, edino pravilo sodbe in merilo značaja. To je napredek, ki nikakor ne vodi navzgor, ampak navzdol. VS 353.2

Zakon naše umske in duhovne narave je, da se spreminjamo v to, kar gledamo. Naš um se postopno prilagaja temu, s čimer se ukvarja. Oblikuje nas to, kar smo se navadili ljubiti in spoštovati. Človek se nikoli ne bo vzdignil nad svoje dojemanje o čistosti, dobroti ali resnici. Če je njegov jaz njegov najvišji ideal, ne bo nikoli dosegel česa bolj vzvišenega. Nasprotno; padal bo vse niže in niže. Samo Božja milost ima moč vzdigniti človeka. Prepuščen samemu sebi bo neizogibno padal vse globlje. VS 353.3

Ljudem, ki popuščajo sebi, ljubijo užitke in se predajajo občutkom, se spiritizem pojavlja v manj prefinjeni podobi kakor izobraženim in omikanim. V njegovih grobih oblikah najdejo prav to, kar ustreza njihovim nagnjenjem. Satan proučuje sleherni znak slabosti človeške narave in vodi račun o grehih, h katerim je nagnjen vsak posameznik. Potem se trudi, da ne izpusti nobene priložnosti za zadovoljitev njihovega nagnjenja h grehu. Navaja ljudi k pretiravanju v tem, kar je samo po sebi dovoljeno. Tako z nezmernostjo oslabijo svojo telesno, duševno in moralno moč. Z zadovoljevanjem nizkotnih strasti, ki naredijo človeško naravo grobo, je uničil in še uničuje na tisoče ljudi. Kot vrhunec svojega dela po duhovih trdi, da “pravo znanje dviga človeka nad vse zakone”, da je “dobro vse, kar obstaja”, da “Bog nikogar ne obsoja” in da so “nedolžni vsi grehi, ki jih delamo”. Ljudje so tako zapeljani k verovanju, da je želja najvišji zakon, da razuzdanost pomeni svobodo in da človek polaga račune samo sebi. Se je glede na to sploh treba spraševati, zakaj povsod vlada tolikšna pokvarjenost in moralna popačenost? Mnogi poželjivo sprejemajo nauk, ki jim daje svobodo ugajati nagnjenostim grešnega srca. Vajeti samoobvladovanja se prepuščajo pohotam, duhovne in duševne moči se podrejajo živalskim nagonom, Satan pa z veseljem potegne v svojo mrežo tisoče tistih, ki pravijo, da so Kristusovi sledilci. VS 353.4

Toda nikomur ne bi bilo treba biti zapeljan z lažnimi trditvami spiritizma. Bog je dal svetu zadostno luč za odkrivanje pasti. Videli smo že, da teorija, ki pomeni dejanski temelj spiritizma, nasprotuje jasnim svetopisemskih trditvam. Sveto pismo uči, da mrtvi ničesar ne vedo, da so njihove misli minile in da nimajo deleža v ničemer, kar se dogaja pod soncem. Ničesar ne vedo niti o veselju in stiskah svojih najljubših na svetu. VS 354.1

Poleg tega je Bog izrecno prepovedal sleherno tako imenovano zvezo z duhovi preminulih. V času Judov so živeli ljudje, ki so kakor današnji spiritisti trdili, da vzdržujejo zvezo z mrtvimi. Toda “vedeževalni duhovi”, (Apd 16,16) kakor so imenovani ti obiskovalci z drugega sveta, se v Svetem pismu imenujejo “duhovi hudičev”. (Primerjaj 4 Mz 25,1-3; Ps 106,28; 1 Kor 10,20; Raz 16,14) Gospod je zvezo s takimi duhovi razglasil za gnusobo in jo prepovedal s smrtno kaznijo. (3 Mz 19,31; 20,27) Že sama beseda “čaranje” danes izziva prezir. Trditev, da ljudje lahko vzpostavijo zvezo s hudobnimi duhovi, se ima za zgodbo temačnega srednjega veka. Toda spiritizem ima na stotine in celo milijone pristašev in je prodrl v znanstvene kroge ter se vtihotapil v cerkve. Naletel je na naklonje-nost v zakonodajnih telesih, pa celo na kraljevskih dvorih. To mogočno slepilo je le oživitev čaranja v novi obleki, ki je bilo v starih časih obsojeno in prepovedano. VS 354.2

Če kristjani ne bi imeli drugih dokazov o pravem značaju spiritizma, bi moralo biti zanje dovolj spoznanje, da ti duhovi ne razlikujejo med pravičnostjo in grehom, med najbolj čistimi in plemenitimi Kristusovimi apostoli ter zelo pokvarjenimi Satanovimi hlapci. S tem ko Satan povzdiguje najbolj nemoralne ljudi in prikazuje, kakor da so v nebesih, kjer uživajo častne prostore, pravi svetu: “Ni pomembno, kako slabi ste, niti ali verujete v Boga in Sveto pismo ali ne. Živite, kakor hočete. Nebesa so vaša domovina.” Učitelji spiritizma pravzaprav trdijo: “Vsakdo, ki dela hudo, je dober v GOSPODOVIH očeh, takšnih je vesel!” ali: “Kje neki je Bog pravice?” (Mal 2,17) Božja beseda pravi: “Gorje vam, ki hudo imenujete dobro in dobro hudo, Ki delate temo za luč in luč za temo.” (Iz 5,20) VS 354.3

Ti lažni duhovi poosebljajo tudi apostole. Na ta način nasprotujejo temu, kar so apostoli napisali po navdihu Svetega Duha, ko so živeli na zemlji, in zanikajo božanski vir Svetega pisma. Tako podirajo temelj krščanskega upanja in ugašajo luč, ki kaže pot v nebesa. Satan spodbuja v ljudeh prepričanje, da je Sveto pismo zgolj pravljica ali knjiga, ustrezna za otroke. Nanjo gledajo s podcenjevanjem ali pa jo zavračajo kot zastarelo. Za nadomestilo Božje besede Satan poudarja spiritistične pojave. To je stvar, ki je popolnoma pod njegovim nadzorom. Z njo lahko doseže, da svet veruje v to, kar on hoče. Knjigo, ki obsoja njega in njegove sledilce, postavlja v temo, in prav tu jo želi obdržati. Zveličarja sveta prikazuje kot navadnega človeka. Ko so rimski stražarji stražili Jezusov grob, so razširili lažne govorice, kakor so jih naučili duhovniki in starešine, da bi ovrgli njegovo vstajenje. Na enak način tudi pristaši spiritističnih pojavov poskušajo dokazati, da v življenju našega Zveličarja ni nič čudežnega. Ker so Jezusa postavili v ozadje, obračajo pozornost na lastne čudeže s trditvijo, da daleč prekašajo Kristusova dela. VS 354.4

Drži, da spiritizem danes spreminja svojo obliko in se odeva v krščansko oblačilo s prikrivanjem nekaterih svojih najbolj grobih potez. Njegove izjave so se mnogo let slišale z govorniških odrov in objavljale v tisku ter tako razodevale njegov pravi značaj. Teh naukov ni mogoče niti zanikati niti skriti. VS 355.1

Današnje oblike spiritizma niso nič manj nevarne kakor prej. Pravzaprav so nevarnejše, ker so še bolj premetene in zavajajoče. Medtem ko je spiritizem prej zavračal Kristusa in Sveto pismo, sedaj izjavlja, da sprejema oboje. Vendar Sveto pismo razlaga tako, kakor je všeč neprerojenemu srcu, njegove slovesne in pomembne resnice pa razvrednoti. Ljubezen se poudarja kot glavna Božja lastnost in se kaže kot raznežena občutljivost, ki skoraj ne razlikuje med dobrim in slabim. Božja pravičnost, njegov gnus do greha, zahteve njegovih svetih zapovedi - vse to je za spiritizem nepomembno. Ljudstvo uči, da smatra deset zapovedi za neuporabne. VS 355.2

Ponuja jim privlačne in očarljive zgodbe, ki delujejo na čutila ljudi. Navaja jih, da zavržejo Sveto pismo kot temelj svoje vere. Tudi sedaj se kakor nekoč ljudje odpovedujejo Kristusu, ampak Satan jim je tako zaslepil oči, da ne opazijo prevare. VS 355.3

Zelo malo jih pravilno razume zapeljivo moč spiritizma in pozna nevarnosti, ki pretijo njim, kateri padejo pod njegov vpliv. Mnogi se ukvarjajo z njim samo zato, da bi zadovoljili svojo radovednost. Pravzaprav ne verujejo vanj. Ob misli, da se izročajo oblasti duhov, bi jih obšla groza. A vendar si upajo stopiti na prepovedana tla. Mogočni sovražnik nad njimi izvršuje svojo moč proti njihovi volji. Če se samo enkrat podredijo njegovemu vplivu, jih zasužnji. Z lastno močjo se ni mogoče iztrgati iz njegove zapeljive in mične uročenosti. Nič poleg Božje moči, ki je podarjena kot odgovor na resno molitev vere, ne more osvoboditi teh v past ujetih ljudi. VS 355.4

Vsi, ki popuščajo grešnim nagnjenostim ali vede gojijo kakšen znani greh, vabijo k sebi Satanove skušnjave. Ločujejo se od Boga in od zaščite njegovih angelov. Ko jim Satan predstavi svoje prevare, so brez obrambe in zlahka postanejo njegov plen. Tisti, ki se tako izročajo njegovi moči, niti ne slutijo, kje bodo končali. Nazadnje jih Skušnjavec obvlada in jih uporabi kot svoje služabnike, da bi še druge privabil v pogubo. VS 355.5

Prerok Izaija pravi: “Če vam pa porečejo: ‘Vprašajte rotilce duhov in vedeže, ki šepetajo in šušljajo,’ odgovorite: ‘Mar ne bo ljudstvo vprašalo svojega Boga? Ali naj za žive vprašuje mrtve?’ V nauk in pričevanje! Kdor ne govori tako, zanj ni več jutranje zarje.” (Iz 8,19.20) Če bi ljudje hoteli sprejeti tako jasno v Svetem pismu podano resnico o človekovi naravi in stanju mrtvih, bi v trditvah in pojavih spiritizma videli delovanje Satana z močjo, znamenji in lažnimi čudeži. Toda namesto da bi zavrgli lažno svobodo, ki je tako všeč grešnemu srcu, in se odpovedali grehu, ki so ga tako vzljubili, mnogi zapirajo oči pred lučjo. Ker se ne menijo za opomine, medtem ko Satan plete svoje mreže okoli njih, da postanejo njegov plen. “Niso vzljubili resnice, po kateri bi se zveličali. Zaradi tega jim Bog pošilja silno blodnjo, da verjamejo laži.” (2 Tes 2,10.11) Ljudje, ki so se uprli spiritističnemu nauku, napadajo ne samo ljudi, temveč tudi Satana in njegove angele. Spustili so se v boj z oblastmi, močmi in duhovi brezbožnosti pod nebom. Satan ne bo odstopil niti za korak s svojega ozemlja, če ne bo odstranjen z močjo nebeških poslancev. Božje ljudstvo se mu mora znati upreti kakor naš Zveličar z besedami: “Pisano je.” Satan lahko tudi danes navaja svetopisemska bese-dila, kakor je delal v Kristusovem času, in spreminja njihov nauk, da bi podprl svoje zablode. Tisti, ki želijo v tem nevarnem času zdržati, morajo sami dobro razumeti priče-vanje Svetega pisma. Mnogi se bodo spopadli z vražjimi duhovi, ki se jim bodo približali v podobi njihovih ljubih sorodni-kov ali prijateljev in jim oznanili najnevar-nejše zmote. Ti obiskovalci bodo vplivali na naša najbolj nežna čustva in delali čudeže, da bi podprli svoje trditve. Moramo se jim biti pripravljeni upreti s svetopisemsko resnico, da mrtvi ničesar ne vedo in da se tako javljajo zgolj hudobni duhovi. VS 355.6

Tik pred nami je “ura skušnjave, ki ima priti na vesoljni svet skušat te, ki prebivajo na zemlji.” (Raz 3,10 CHR) Prevarani in premagani bodo vsi, katerih vera ni trdno utemeljena na Božji besedi. Satan dela s sleherno prevaro krivičnosti, da bi človeške sinove spravil pod svojo oblast. Njegove prevare se bodo vse bolj množile. Svoj cilj lahko doseže samo tedaj, če človek prostovoljno privoli v njegove skušnjave. Tisti, ki resno iščejo poznanje resnice, si prizadevajo s poslušnostjo očistiti svoje duše in delajo vse, kar morejo, da bi se pripravili za boj, bodo našli v Bogu resnice zanesljivo zaščito. “Ker si ohranil mojo stanovitno besedo, bom tudi jaz obvaroval tebe pred uro preizkušnje, ki bo prišla nad vesoljni svet, da preizkusi prebivalce na zemlji.” (Raz 3,10) se glasi Zveličarjeva obljuba. Prej bo poslal vse angele iz nebes, da bi zavarovali njegovo ljudstvo, kakor dovolil Satanu premagati enega samega človeka, ki zaupa vanj. VS 356.1

Prerok Izaija opozarja pred strašno prevaro, ki bo prišla na grešnike. Povzročila bo, da se bodo ljudje čutili varne pred Božjo sodbo: “S smrtjo smo sklenili zavezo in s podzemljem smo naredili pogodbo. Hrumeča povodenj, če prihrumi, nas ne zadene, ker smo napravili laž za svoje zavetje in se skrili v prevaro.” (Iz 28,15) K tej skupini ljudi spadajo tisti, ki se v svoji vztrajni nespokorjenosti tolažijo s prepričanjem, da za grešnike ne bo kazni, da bodo vsi ljudje odšli v nebesa in postali kakor angeli, četudi so bili še tako pokvarjeni. Vendar se še varneje počutijo tisti, ki sklepajo zavezo s smrtjo in pogodbo z grobom ter zavračajo resnice, ki so jih nebesa predvidela za zaščito pravičnih v dneh stiske. Iščejo zavetje v lažeh, ki jim jih Satan ponuja namesto resnic v podobi varljivega spiritističnega pretvarjanja. VS 356.2

Več kot osupljiva je zaslepljenost ljudi našega rodu. Tisoči zavračajo Božjo besedo kot nevredno verovanja, medtem ko z velikim zaupanjem sprejemajo Satanove prevare. Dvomljivci in zasmehovalci razglašajo za skrajneže tiste, ki se bojujejo za vero prerokov in apostolov. Z zadovoljstvom zasmehujejo slovesne svetopisemske izjave o Kristusu, načrtu zveličanja in sodbi, ki bo doletela vse, ki zavračajo resnico. Zgolj navidez sočustvu-jejo s tistimi, ki so po njihovem mnenju tako omejeni, slabotni in praznoverni, da lahko priznajo Božje trditve in so poslušni zahtevam njegovih zapovedi. Ti kažejo tako zanesljivost, kakor da so resnično sklenili zavezo s smrtjo in grobom - kakor da so postavili neprehodno in neprebojno ograjo med seboj in Božjim maščevanjem. Nič ne more prebuditi njihovega strahu. Popolno so se vdali Skušnjavcu. Tako tesno so se zedinili z njim in napolnili z njegovim duhom, da se ne morejo in nočejo rešiti iz njegove pasti. VS 357.1

Satan se je dolgo pripravljal na svoj zadnji napor, da prevara svet. Temelj svojemu delu je postavil z obljubo, ki jo je dal Evi v Edenu: “Nikakor ne bosta umrla. Ampak Bog ve: Brž ko bosta od njega jedla, se vama bodo oči odprle in bosta kakor Bog, ker bosta spoznala dobro in hudo.” (1 Mz 3,4.5) Po malem je pripravil pot za svoje največje delo priprave v razvoju spiritizma. Njegovi nameni se niso popolnoma uresničili; a se bodo v zadnjem ostanku časa. Prerok pravi: “In videl sem ... tri nečiste duhove kakor žabe. So namreč duhovi hudičev, ki delajo znamenja in ki gredo h kraljem vsega sveta, da bi jih zbrali na vojsko, na veliki dan Boga vsemogočnega.” (Raz 16,13.14) V to prevaro bo zajet ves svet, razen tisti, ki jih bo Božja moč ohranila z vero v njegovo besedo. Ljudje so zazibani v lažno varnost in se bodo prebudili šele takrat, ko se bo nanje začela izlivati Božja jeza. VS 357.2

Gospod Bog pravi: “Naredim pravico za smernico in pravičnost za grezilo. Toča pobije zavetje laži in voda odplavi skrivališče prevare. Tedaj se razveže vaša zaveza s smrtjo in vaša pogodba s podzemljem ne obstane. Če prihrumi hrumeča povodenj, boste od nje zdrobljeni.” (Iz 28,17.18) VS 357.3