Veliki Spopad

Poglavje 28—Preiskovalna sodba

Prerok Daniel piše: “Gledal sem, dokler so postavili prestole, in Predvečni se je posadil; njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje njegove glave kakor čista volna, njegov prestol plameni ognja in kolesa pri njem goreč ogenj. Ognjena reka je izvirala in tekla izpred njega; tisoči tisočev so mu služili in miriad miriade so stale pred njim. Sodba je sedla in knjige so se odprle.” (Dan 7,9.10 CHR) VS 306.1

Tako je bil preroku v prikazni prikazan veliki in slovesni dan, v katerem bo Sodnik vsega sveta pregledal značaj in življenje vsakega človeka in ko bo vsakemu povrnjeno po njegovih delih. Predvečni je Bog Oče. Psalmist pravi: “Preden so bile rojene gore in si oblikoval zemljo in svet, od vekov in na veke si ti Bog.” (Ps 90,2) Ta, ki je začetnik vsega živega in vir vseh zakonov, bo predsedoval temu sojenju. Kot služabniki in priče bodo pri tej veliki sodbi navzoči sveti angeli, ki jih je tisočkrat tisoč in deset tisočkrat deset tisoč. VS 306.2

“Videl sem v prikaznih ponoči, in glej, z nebeškimi oblaki je prihajal eden kakor Sin človekov, in prišel je k Predvečnemu, in privedli so ga predenj. In dano mu je bilo gospostvo in slava in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva in jeziki; njegovo gospostvo je večno gospostvo, ki nikdar ne mine, in njegovo kraljestvo takšno, ki se nikoli ne pokonča.” (Dan 7,13.14 CHR) Tukaj opisani Kristusov prihod ni njegov drugi prihod na svet. V nebesih prihaja k Predvečnemu prevzet oblast, slavo in kraljestvo, ki mu bodo dani na koncu njegove posredniške službe. Gre za prihod, ki se je zgodil po prerokovanju na koncu 2300 let, se pravi leta 1844, in ne za njegov drugi prihod na svet. Naš veliki duhovnik je v spremstvu nebeških angelov stopil v najsvetejše in se postavil pred Boga k opravljanju zadnjega dela svoje službe za ljudi - k opravljanju dela preiskovalne sodbe in sprave za vse, za katere bo ugotovljeno, da so vredni njegovih blagoslovov. VS 306.3

V simbolični službi so na dan očiščenja smeli sodelovati samo tisti, ki so pred Bogom priznali svoje grehe, se spokorili in so s krvjo daritve za greh omogočili duhovniku prenesti njihove grehe v svetišče. Tako bodo tudi na veliki dan končnega očiščenja in preiskovalne sodbe upoštevali samo primere tistih, ki pripadajo Božjemu ljudstvu. Sodba nad brezbožnimi je posebno in popolnoma drugo delo, ki se bo opravilo pozneje. “Kajti čas je, da se začne sodba pri Božji hiši: če pa najprej pri nas, kaj bo konec tistih, ki so neposlušni Božjemu evangeliju?” (1 Pt 4,17) VS 307.1

Nebeške knjige, v katerih so zapisana imena in dejanja ljudi, bodo pristojne za odločitve pri sodbi. Prerok Daniel pravi: “Sodba je sedla in knjige so se odprle.” (Dan 7,10 CHR) Pisec Razodetja opisuje isti dogodek in dodaja: “Odprla pa se je tudi druga knjiga: knjiga življenja. Umrli so bili sojeni po tem, kar je bilo napisano v knjigah, po svojih delih.” (Raz 20,12) VS 307.2

Knjiga življenja vsebuje imena vseh, ki so kdaj začeli služiti Bogu. Jezus je rekel svojim učencem: “Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih.” (Lk 10,20) Pavel govori o svojih zvestih pomočnikih, “katerih imena so v knjigi življenja”. (Flp 4,3) Ko je Daniel opazoval čas velike stiske, kakršne še nikoli ni bilo, je rekel, da bo Božje ljudstvo rešeno, in sicer “vsak, kogar najdejo zapisanega v knjigi”. (Dan 12,1CHR) Pisec razodetja pravi, da bodo v Božje mesto smeli stopiti samo tisti, katerih imena so zapisana “v Jagnjetovi knjigi življenja”. (Raz 21,27) VS 307.3

Pred Gospodom je napisana “spominska knjiga”. V njej so zabeležena dobra dela njih, “ki se bojijo Gospoda” in “spoštujejo njegovo ime”. (Mal 3,16) Njihove besede vere, njihova dela ljubezni - vse to je zapisano v nebesih. Nehemija misli na to knjigo, ko pravi: “Moj Bog, spominjaj se tega in ne izbriši moje dobrote, ki sem jo izkazoval za Božjo hišo in za službo v njej!” (Neh 13,14) V tej Božji spominski knjigi je za vekomaj zapisano vsako pravično delo. Tu je natančno zapisana vsaka premagana skušnjava, vsako premagano zlo in vsaka beseda nežnega sočutja. V njej je zapisano vsako požrtvovalno delo, vsaka bolečina ali vsako zaradi Kristusa zdržano trpljenje. Psalmist pravi: “Ti sam si štel moje tavanje, spravi moje solze v svojem mehu, mar niso v tvojem štetju?” (Ps 56,8) VS 307.4

Tam se vodi tudi poročilo o človeških grehih. “Bog namreč pripelje pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako zakrito, naj bo dobro ali hudo.” (Prd 12,14) Zveličar je rekel: “Povem pa vam: Za vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor na sodni dan. Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen.” (Mt 12,36.37) Skrivni nameni in spodbude so zapisane v nezmotljivem poročilu, ker Bog razsvetli, “kar je skrito v temi, in razkril bo misli src”. (1 Kor 4,5) “Glej, to je zapisano je pred menoj ... vaše krivde in hkrati krivde vaših očetov.” (Iz 65,6.7) VS 307.5

Vsako človeško delo je podvrženo pre-iskovanju in označeno kot zvesto ali nezvesto. V nebeških knjigah je poleg vsakega imena z osupljivo natančnostjo vpisana vsaka slaba beseda, vsako sebično ravnanje, vsaka neizpolnjena dolžnost, vsak skrivni greh in vsaka hinavščina. Zanemarjeni opomini in graje, ki nam jih pošiljajo nebesa, nekoristno uporabljen čas, neizkoriščene priložnosti, naš vpliv na dobro ali hudo z vsemi svojimi daljnosežnimi posledicami - vse to je zvesto zapisal angel zapisnikar. VS 308.1

Božje zapovedi so merilo, s katerim se bo pri sodbi presojalo življenje in značaj vsakega človeka. Pridigar pravi: “Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse. Zakaj Bog namreč pripelje pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako zakrito, naj bo dobro ali hudo.” (Prd 12,13.14)Apostol Jakob opominja svoje brate: “Tako govorite in delajte: kot tisti, ki bodo sojeni po postavi svobode.” (Jak 2,12) VS 308.2

Tisti, ki bodo na sodbi spoznani za vredne, bodo imeli delež pri vstajenju pravičnih. Jezus je rekel: “Ali ti, ki bodo spoznani za vredne, da dosežejo drugi svet in vstajenje mrtvih ... so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja.” (Lk 20,35.36 CHR) Zopet pravi: “In pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja.” (Jn 5,29 CHR) Umrli pravični ne bodo vstali od mrtvih, dokler se ne dokonča sodba, pri kateri bodo razglašeni za vredne vstajenja za življenje. Torej ne bodo osebno navzoči pri sodbi, ko se bo preiskovalo poročilo o njihovem življenju in ko se bo reševal njihov primer. VS 308.3

Jezus bo nastopil kot njihov zastopnik pred Bogom, da bi se zavzel zanje. “Če pa se kdo pregreši, imamo Odvetnika pri Očetu, pravičnega Jezusa Kristusa. Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temveč v sama nebesa, da se sedaj kaže Božjemu obličju za nas. Zato more tudi popolnoma rešiti tiste, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da se poteguje zanje.” (1 Jn 2,1; Heb 9,24; 7,25 CHR) VS 308.4

Ko so se sodne knjige odprle, se pred Bogom preišče življenje vsakogar, ki je ve-roval v Jezusa. Naš Zastopnik bo začel delo z tistimi, ki so živeli na zemlji na začetku. Potem nadaljuje po rodovih in konča z ži-vimi. Vsako ime je omenjeno, primer vsa-kega posameznika bo natančno preiskan. Nekatera imena bodo sprejeta, nekatera zavržena. Ko se bodo v knjigah ob čigavem imenu našli grehi, ki niso ne priznani ne odpuščeni, bodo ta imena izbrisana iz življenjske knjige in poročilo o njihovih dobrih delih se bo izbrisalo iz spominske knjige. Gospod je rekel Mojzesu: “Kdor je grešil zoper mene, ga bom izbrisal iz svoje knjige.” (2 Mz 32,33) Prerok Ezekiel pravi: “Če pa se odvrne pravičnik od svoje pra-vičnosti ter dela nepravičnost ... nobeno njegovih pravičnih del, ki jih je storil, se ne bo spominjalo.” (Ezk 18,24 CHR) VS 308.5

Poleg imen tistih, ki so se resnično spokorili za svoje grehe in z vero priznali Jezusovo kri za svojo spravno daritev, bo v nebeških knjigah pripisano odpuščanje. Postali so soudeleženci Kristusove pravičnosti. Njihov značaj je na podlagi ugotovitev v skladnosti z Božjimi zapo-vedmi, zato bodo njihovi grehi izbrisani. Ti bodo razglašeni za vredne večnega življenja. Gospod je povedal po preroku Izaiju: “Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov.” (Iz 43,25) Jezus pa je rekel: “Kdor zmaga, bo tako oblečen v bela oblačila. Njegovega imena ne bom izbrisal iz knjige življenja, ampak ga bom priznal pred svojim Očetom in pred njegovimi angeli. Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih.” (Raz 3,5; Mt 10,32) VS 308.6

Veliko zanimanje za ljudi pri odločitvah na zemeljskih sodiščih predstavlja zgolj slabo podobo velikega zanimanja, ki vlada na nebeški sodbi, ko se pred Sodnikom vsega sveta podajajo na raziskavo imena iz knjige življenja. Božji Zastopnik se poteguje, da prejmejo vsi, ki so zmagali z vero v njegovo kri, odpuščanje svojih prestopkov. Po njegovih zaslugah bodo znova vrnjeni v raj in bodo kronani z njim kot sodediči prve oblasti. (Mih 4,8) Satan si je trudil skušati in prevarati ljudi, ker je nameraval onemogočiti Božji načrt pri ustvarjanju človeka. Sedaj pa Kristus prosi, da bi se ta načrt uresničil, in sicer tako, kakor da človek ni nikoli padel. Ne prosi samo, da bi njegovo ljudstvo prejelo popolno odpuščanje in opravičenje, ampak tudi, da bi uživali v njegovi slavi in bili z njim na njegovem prestolu. VS 309.1

Medtem ko Jezus zastopa državljane svoje milosti, jih Satan pred Bogom obtožuje kot prestopnike. Vrhovni goljuf si prizadeva, da bi jih zapeljal v dvom. Spodbuja jih, da bi izgubili zaupanje v Boga, se ločili od njegove ljubezni in prestopali njegove zapovedi. Sedaj kaže na poročilo o njihovem življenju, na nepopolnost njihovega značaja in na njihovo nepodobnost s Kristusom, s katero so osramotili svojega Odrešenika. Opozarja na vse grehe, v katere jih je zapeljal. Na vse to se sklicuje in zahteva, da postanejo njegovi državljani. VS 309.2

Jezus ne opravičuje njihovih grehov, ampak kaže na njihovo spokorjenje in vero ter prosi z dviganjem svojih ranjenih rok pred Očetom in svetimi angeli za njihovo odpuščanje. Pravi: Poznam jih po imenu, zapisal sem si jih na obe dlani svojih rok. “Moja daritev Bogu je potrt duh, potrtega in pobitega srca, o Bog, ne preziraš.” (Ps 51,19) Tožniku svojega ljudstva pa odgovarja: “GOSPOD naj te ukori, o satan, naj te ukori GOSPOD, ki je izvolil Jeruzalem. Mar ni to ogorek, ki so ga potegnili iz ognja?” VS 309.3

(Zah 3,2) Kristus bo svoje verne oblekel v svojo lastno pravičnost, da bi jih lahko pokazal svojemu Očetu kot “cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna”. (Ef 5,27) Njihova imena so zapisana v knjigi življenja. Zanje je zapisano: “Ti bodo hodili z menoj v belem, ker so tega vredni.” (Raz 3,4) VS 309.4

Tako se bo popolnoma uresničila novozavezna obljuba: “Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom več spominjal. V tistih dneh in v tistem času, govori GOSPOD, bodo iskali Izraelovo krivdo, pa je ne bo več; in Judove grehe, pa jih ne bo najti, ker bom odpustil ostanku, ki ga pustim. VS 309.5

Tisti dan bo GOSPODOVA mladika v okras in slavo, sad dežele pa v ponos in slavo Izraelovim ubežnikom. Kdor bo ostal na Sionu, kdor bo preživel v Jeruzalemu, se bo imenoval sveti, vsi, ki so zapisani za življenje v Jeruzalemu.” (Jer 31,34; 50,20; Iz 4,2.3) VS 309.6

Preiskovalna sodba in brisanje grehov se morata dokončati pred drugim Gospodovim prihodom. Ker bo mrtvim sojeno po tem, kar je zapisano v knjigah, je nemogoče, da bi bili grehi izbrisani po končani sodbi, pri kateri se bo preiskovalo njihovo življenje. Apostol Peter jasno pravi, da morajo biti grehi vernih izbrisani, ko pridejo “časi pomiritve in vam Gospod pošlje Mesija Jezusa”. (Apd 3,19.20) Ko bo preiskovalna sodba končana, bo Kristus prišel in prinesel s seboj plačilo vsakomur po njegovih delih. VS 310.1

Ko je veliki duhovnik v simbolični službi opravil očiščenje za Izraela, je prišel ven in blagoslovil ljudstvo. Tako se bo tudi Kristus prikazal na koncu svoje posredniške službe “ne zaradi greha, temveč v zveličanje njim, ki ga pričakujejo”. (Heb 9,28 CHR) Kakor je duhovnik odstranil grehe iz svetišča in jih ob izpovedovanju simbolično prenesel na glavo kozla za greh, tako bo tudi Kristus vse priznane grehe položil na Satana, povzročitelja in spodbujevalca greha. Kozel, ki je nosil Izraelove grehe, je bil odpeljan v puščavo. (3 Mz 16,22) Tako bo tudi Satan, na kogar bo padla krivda za vse grehe, v katere je zapeljal Božje ljudstvo, za tisoč let pregnan na to zemljo, ki bo tedaj pusta in brez prebivalcev. Nazadnje bo pretrpel celotno kazen za greh v ognju, ki bo uničil vse brezbožnike. Tako bo veliki načrt zveličanja popolnoma uresničen z dokončno odstranitvijo greha in osvoboditvijo vseh, ki so se prostovoljno odpovedali zlu. VS 310.2

V času, ki je bil določen za sodbo - na koncu 2300 dni ali leta 1844 - se je začelo delo preiskovanja in brisanja grehov. Predmet raziskave bodo vsi, ki so kdaj koli priznali Kristusovo ime. Živi in mrtvi bodo sojeni po tem, “kar je bilo napisano v knjigah, po svojih delih”. (Raz 20,12) VS 310.3

Na dan Božje sodbe bodo proti grešniku pričali grehi, za katere se niso spokorili in jih niso zapustili, saj ne morejo biti niti odpuščeni niti izbrisani iz knjige. Naj človek stori svoja hudobna dejanja pri dnevni luči ali v temni noči, so razgrnjena pred njim, s komer se moramo vsi srečati. Božji angeli so videli vsak storjen greh in ga natančno zapisali. Greh je možno zanikati, skriti pred očetom, materjo, ženo, otroki in prijatelji. Morda nihče, razen grešnika, ne sluti ničesar o krivdi, toda pred nebeškimi bitji bo odkrito vse. Tema najtemnejše noči ali tajnost najspretnejše prevare ne moreta skriti ene edine misli pred vsevednostjo Večnega. Bog ima natančno poročilo o vsaki krivičnosti in o vsakem nepoštenem dejanju. Ne moremo ga prevarati z zunanjim videzom pobožnosti. Ne zmoti se pri presoji značaja. Ljudje pokvarjenega srca lahko prevarajo človeka, Bog pa vidi vsako hinavščino in bere notranje življenje. VS 310.4

Kako svečana misel! Dan za dnem se izgublja v večnosti in polni nebeške knjige s poročili. Izgovorjene besede in storjenega dejanja ne moremo nikoli več povrniti. Angeli so zapisali dobro in slabo. Najmogočnejši osvajalec na zemlji ne more uničiti poročila o enem samem edinem dnevu. Naša dejanja, naše besede in celo najskrivnejše spodbude - vse to vpliva na odločitev o naši usodi za življenje ali smrt. Četudi jih pozabimo, bodo pričale za naše opravičenje ali obsodbo. VS 310.5

Kakor fotografija natančno pokaže obrazne poteze, tako natančno bo zapisan tudi značaj v nebeških knjigah. Toda kako malo nam je mar za poročilo, ki mora priti pred oči nebeških bitij. Ko bi ljudje lahko odstranili pajčolan, ki ločuje vidni svet od nevidnega, in ko bi lahko videli angele, ki zapisujejo vsako besedo in dejanje, s katero se bodo morali srečati pri sodbi, koliko besed, ki jih sicer izgovarjajo vsak dan, ne bi izgovorili, in koliko del ne bi naredili! VS 310.6

Pri sodbi se bo natančno raziskalo, kako smo uporabili zaupane darove. Kako smo uporabljali sredstva, ki so nam jih zaupala nebesa? Ali bo Gospod pri svojem prihodu dobil nazaj svoje z dobičkom vred? Ali smo izpopolnili telesne, umske in duševne moči, ki nam jih je Bog dal, v slavo Njemu in svetu v blagoslov? Kako smo uporabili svoj čas, svoje pero, glas, denar in vpliv? Kaj smo naredili za Kristusa v osebi revnih, stiskanih, vdov in sirot? Bog nas je postavil za čuvaje svoje svete besede. Kaj smo storili z lučjo in resnico, ki nam je zaupana, da bi ljudi zmodrili za zveličanje? Nikakršne vrednosti nima priznanje, da verujemo v Kristusa. Prava je samo ljubezen, ki jo spremljajo dejanja. Nebeške oči vrednotijo naša dejanja samo po ljubezni. Kar koli je narejeno iz ljubezni, bo Bog priznal in nagradil, četudi se je človeškim očem zdelo še tako neznatno. VS 310.7

Skrita sebičnost ljudi je razgrnjena v nebeških knjigah. V njih je poročilo o ne-izpolnjenih dolžnostih do naših bližnjih in o zanemarjanju Zveličarjevih zahtev. Prav tako razkrivajo, kolikokrat so ljudje dali Satanu svoj čas, svoje misli in moči, ki so pripadale Kristusu. Sporočilo, ki ga angeli nosijo v nebesa, je žalostno. Razumna ustvarjena bitja, tako imenovani Kristusovi sledilci, so popolnoma zasedeni z željo po doseganju bogastva ali zemeljskih užitkov. Denar, čas in moči se uporabljajo za razkazovanje in samopašnost, malo časa se posveča molitvi, raziskovanju Svetega pisma, preiskovanju samega sebe in priznavanju grehov. VS 311.1

Satan si izmišlja nešteto načrtov. Zaposluje naše misli, da se ne bi ukvarjali s tem, kar bi morali najbolj poznati. Vrhovni goljuf sovraži vzvišene resnice, ki nam kažejo na spravno daritev in vsemogočnega posrednika. Ve, da bo uspešen le tedaj, če odvrne misli ljudi od Jezusa in njegove resnice. VS 311.2

Tisti, ki želijo biti deležni blagoslovov Kristusovega posredništva, ne smejo dovoliti, da bi jih karkoli odvrnilo od najpomembnejše dolžnosti - od izpopolnjevanja svetosti v Božjem strahu. Namesto da dragocene ure posvetijo užitkom, okraševanju in težnjam po dobičku, se morajo posvetiti resnemu in gorečemu proučevanju Besede resnice. Božje ljudstvo mora jasno in pravilno razumeti predmet svetišča in preiskovalne sodbe. Vsi morajo doseči osebno poznanje o položaju in delu našega Velikega duhovnika. Brez tega v tem času ne bodo mogli imeti prave vere ali ustrezati položaju, na katerega jih bo Bog postavil. Vsak bo rešil ali izgubil svojo dušo. Vsak čaka na obravnavo svoje zadeve pri Božji sodbi. Vsak mora stopiti pred obličje vzvišenega Sodnika. Zato je zelo pomembno, da posameznik pogosto razmišlja o slovesnem prizoru, ko bo sodba sedla in se bodo knjige odprle; ko bodo morali vsi z Danielom vred vstati, da prejmejo svoj delež ob koncu dni. VS 311.3

Kdor je dobil luč o teh zadevah, mora pričati o vzvišenih resnicah, ki mu jih je Bog zaupal. Nebeško svetišče je središče Kristusovega dela za korist ljudi. Pomembno je za vsako človeško bitje na svetu. Odpira nam pogled na načrt zveličanja, vodi nas vse do konca časa in hkrati razodeva slaven konec boja med pravičnostjo in grehom. Najpomembnejše je, da te stvari temeljito raziskujemo in smo pripravljeni odgovoriti vsakomur, ki nas vpraša po vzrokih za naše upanje. VS 311.4

Kristusovo posredništvo za človeka v nebeškem svetišču je v načrtu zveličanja enako pomembno kakor njegova smrt na križu. S svojo smrtjo je začel delo, ki ga je po svojem vstajenju odšel dokončat v nebesa. Z vero moramo stopiti za zaveso, kamor je Jezus odšel pred nami. (Heb 6,20)Tam bleščeče odseva luč z golgotskega križa. Tam lahko jasneje dojamemo skrivnosti odrešenja. Zveličanje ljudi je bilo izbojevano z neizmerno dragoceno nebeško daritvijo; darovana daritev zadošča vsem zahtevam prekršenih Božjih zapovedi. Jezus je odprl pot k Očetovemu prestolu. Po njegovem posredništvu lahko pred Bogom podajo iskrene želje vsi, ki z vero prihajajo k njemu. VS 311.5

“Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje.” (Prg 28,13) Ko bi tisti, ki skrivajo svoje napake in jih opravičujejo, lahko videli, kako se Satan tega veseli, kako se posmehuje Kristusu in svetim angelom, ko navaja njihova ravnanja, bi brž priznali in zavrgli svoje grehe. Satan poskuša s pomanjkljivostmi človekovega značaja pridobiti nadzor nad celotnim umom. Če uspe zapeljati ljudi, da negujejo te po-manjkljivosti, mu je uspeh zagotovljen. Zato si neprestano prizadeva ogoljufati Kristusove sledilce z zahrbtno zvijačnostjo, ko trdi, da jih ne morejo premagati. Toda Jezus se poteguje zanje z ranjenimi rokami in strtim telesom ter pravi vsakomur, kdor hoče hoditi za njim: “Dovolj ti je moja milost. Vzemite moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen: in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.” (2 Kor 12,9; Mt 11,29.30) Zatorej naj nihče ne misli, da so njegove pomanjkljivosti nepremagljive. Bog nam bo dal vero in milost, da jih bomo premagali. VS 312.1

Sedaj živimo v času velikega dne sprave. Medtem ko je veliki duhovnik v starozavezni simbolični službi opravljal spravo za Izraelce, so morali vsi pokoriti svoje duše z izpovedovanjem grehov in ponižanjem pred Gospodom, da ne bi bili iztrebljeni iz ljudstva. Prav tako se morajo vsi, ki želijo, da bi njihova imena ostala v knjigi življenja, ponižati pred Bogom, in sicer z žalostjo zaradi greha in z iskrenim spokorjenjem. To morajo storiti sedaj, v teh nekoliko preostalih dneh časa milosti, kolikor jih še imajo. Globoko in vestno morajo preiskati svoje srce. Zavreči morajo lahko-miselnega in nečimrnega duha, kateremu so se vdali mnogi kristjani, ki so to zgolj po imenu. Hudo hoče zavladati nad človekom. Pred vsakim, ki ga želi ukrotiti, je težak boj. Delo priprave je osebno delo. Ne bomo zveličani skupinsko. Pobožnost in čistost enih ne more nadomestiti pomanjkljivosti teh lastnosti pri drugih. Čeprav morajo priti pred Božjo sodbo vsi narodi, bo On vendar raziskal primer vsakega posameznika s takšno natančnostjo, kakor da ni na svetu nobenega drugega bitja. Vsakdo bo preiskan; ugotoviti se mora, da je brez hibe, madeža ali česa podobnega. VS 312.2

Dogodki, ki so povezani s sklepnim delom sprave, so zelo svečani in imajo usodni pomen. Sedaj zaseda sodba v nebeškem svetišču. To delo se opravlja že mnogo let. Kmalu - nihče ne ve, kdaj - se bo prešlo na primere živih. Naše življenje se bo raziskalo v sveti Božji navzočnosti. Bolj kakor kdaj prej mora v našem času vsak človek sprejeti Zveličarjev opomin: “Pazite in bedite, ker ne veste, kdaj pride ta čas. Če pa se torej ne zbudiš, pridem kakor tat in nič ne boš vedel, katero uro pridem k tebi.” (Mr 13,33; Raz 3,3) VS 312.3

Ko se bo preiskovalna sodba končala, bo usoda vseh zapečatena za življenje ali smrt. Čas milosti bo potekel tik pred Gospodovim prihodom z nebeškimi oblaki. Kristus misli na ta čas, ko nam govori v Razodetju: “Kdor dela krivico, naj še naprej ravna krivično, omadeževani naj se še naprej omadežuje, pravični naj še naprej vrši pravičnost, in sveti naj se še naprej posvečuje. Glej, pridem kmalu in z mano pride moje plačilo, da povrnem vsakomur, po njegovem delu.” (Raz 22,11.12) VS 312.4

Pravičniki in grešniki bodo tedaj živeli na svetu še v svojem stanju umrljivosti - sejali bodo in gradili, jedli in pili, ne da bi se zavedali, da je gori v svetišču izgovorjena zadnja in nepreklicna odločitev. Ko je pred potopom Noe stopil v barko, je Bog za njim zaprl vrata in onemogočil brezbožnim vstopiti. Ljudje so še sedem dni živeli brezskrbno in razuzdano življenje. Zasmehovali so opomine in grozeče sodbe, a niso vedeli, da je njihova usoda že odločena. Zveličar pravi: “Tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega.” (Mt 24,39) Tiho in neopazno kakor tat ponoči bo prišla usodna ura, ki bo odločila usodo vsakega človeka in grešnim ljudem za vselej odvzela ponujeno milost. VS 313.1

“Bodite torej budni ... da vas ne najde spečih.” (Mr 13,35.36) Stanje tistih, ki so se utrudili od budnosti in se vdali privlačnostim sveta, je nevarno. Medtem ko je trgovec popolnoma zavzet s svojo tekmo za dobičkom in ko ljubitelj zabav išče užitke, a hči mode daje nase svoj nakit - Sodnik vse zemlje izreka obsodbo: “Stehtan si bil na tehtnici in izkazalo se je, da si prelahek.” (Dan 5,27) VS 313.2