KRŠČANSKA SLUŽBA

Skrb za sirote

Dokler smrt ne bo požrta v zmagi, bodo živele tudi sirote, za katere je treba skrbeti. Če jim verniki ne izkažejo nežne skrbi in ljubeče dobrote, bodo trpeli na več kakor en način. Gospod nam ukazuje: »Pripeljite uboge brezdomce v hišo.” (Iz 58,7 prirejeno) Krščanstvo mora tem brezdomcem nadomestiti očete in matere. Sočutje do vdov in sirot, ki se kaže v molitvah in dejanjih, bo prišlo v spomin pred Bogom in bo 216 kmalu nagrajeno. /RH, 27. 6. 1893/ KS 220.4

Ko pomagate revnim, sočustvujete s trpečimi in zatiranimi ter se spoprijateljite s sirotami, postane vaš odnos z Jezusom tesnejši. /T II, str. 25/ KS 221.1

Obstajajo sirote, za katere je treba skrbeti, toda mnogi si ne upajo lotiti se takšne naloge, ker to zajema več dela, kakor so ga pripravljeni opraviti, in jim ne bi ostalo časa za osebne užitke. Toda ko bo kralj opravil preiskavo, bodo ti brezdelni, ozkosrčni in sebični ljudje spoznali, da so nebesa za tiste, ki so bili delavci in so zatajili sebe zavoljo Kristusa. Nič ne bo pripravljeno zanje, ki so vedno posebno skrbeli samo zase in za to, kar ugaja njim samim. Strašna kazen, ki jo Kralj grozeče napoveduje tistim na svoji levici, v tem primeru ni zaradi njihovih velikih zločinov. Ne bodo obsojeni zaradi tega, kar so naredili, marveč zaradi tega, česar niso naredili. Niso opravili tega, kar so jim nebesa določila, naj naredijo. Ugajali so sebi, zato bodo dobili delež s samovšečnimi. /RH, 16. 8. 1881/ KS 221.2

Obstajajo sirote, za katere je Kristus sledilcem naročil, naj jih sprejmejo kot od Boga zaupane varovance. Prepogosto se skrb zanje zanemari. Lahko da se zdijo razcapani, neotesani in so na videz v vseh pogledih neprivlačni, toda še vedno so Božja lastnina. Kupljeni so bili za visoko ceno in v njegovih očeh so ravno tako dragoceni kakor mi. So člani Božje velike družine in kristjani smo kot njegovi oskrbniki odgovorni zanje. Gospod pravi: »Njihovo življenje bom terjal iz vaših rok.« (Ezk 3,18 prirejeno) /COL, str. 386-387; KP, str. 270/ KS 221.3

Gospod poziva vsakega vernika, da opravi svojo dolžnost do sirot. Ne trudite se zanje samo zato, ker je to vaša dolžnost, temveč zato ker jih ljubite in ker je Kristus umrl, da bi jih rešil. On je odkupil te ljudi, ki potrebujejo našo skrb, zato od nas pričakuje, da jih ljubimo, kakor je nas kot grešne in trmaste ljubil on. /RH, 27. 6. 1893/ KS 221.4

Bog ne bo prisluhnil molitvam svojega ljudstva, dokler bodo zanemarjali sirote, vdove, hrome, bolne in slepe v svojih vrstah. /T III, str. 518/ KS 222.1

Pred vsemi, ki so pripravljeni delati za Učitelja, tako da bodo skrbeli za zapuščene otroke in mlade, se odpira široko delovno področje. Zagotoviti jim je treba ugodne razmere za razvoj dobrega značaja, da bi lahko postali Božji otroci. Obstajajo neobetavni otroci, ki jih moramo obzirno poiskati. Mnogim, ki bi sicer lahko odrasli v nevednosti in zašli v družbo, ki bi jih napeljala v pokvarjenost in zločin, lahko zagotovimo ugodno okolje in jih z nežno skrbjo rešimo za Kristusa. ... Takšen trud za druge zahteva napor, samoodpoved in žrtev; vendar kaj pomeni majhna žrtev, ki jo lahko naredimo, v primerjavi z Božjim velikim darom njegovega edinorojenega Sina? Bog nam je podaril prednost, da sodelujemo z njim. /RH, 27. 6. 1893/ KS 222.2