Vzgoja

Življenje, Ki Nastane Zaradi Smrti

Nauk o sejanju semen uči o radodarnosti. »Kdor skopo seje, bo tudi skopo žel, in kdor seje bogato, bo tudi bogato žel.« (2 Kor 9,6) Vz 96.1

Gospod pravi: »Blagor vam, ki sejete poleg vseh voda.« (Iz 32,20)Sejati ob vseh vodah pomeni dati, kadar koli je naša pomoč potrebna. Vz 96.2

To ne bo povzročilo siromaštva. »Kdor seje bogato, bo tudi bogato žel.« (2 Kor 9,6) Ko sejalec vrže seme, ga pomnoži. Tako tudi mi povečujemo svoje blagoslove, če jih delimo z drugimi. Božja obljuba zagotavlja, da bomo imeli dovolj vsega, da lahko še naprej dajemo. Vz 96.3

Še več: kadar komu damo pozemske blagoslove, hvaležnost odpre prejemnikovo srce za sprejem duhovne resnice, kar obrodi sad za večno življenje. Vz 96.4

Zveličar je z metanjem zrna v zemljo prikazal svojo daritev za nas. »Pšenično zrno, če ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi veliko sadu.« (Jn 12,24) Samo daritev Kristusa, Semena, lahko obrodi sad za Božje kraljestvo. V skladnosti z zakonom rastlinskega sveta je življenje sad Kristusove smrti. Vz 96.5

Tako je z vsemi, ki prinašajo sad kot Kristusovi sodelavci: sebičnost in koristoljubje morajo izginiti; življenje mora biti vrženo v brazdo potreb sveta. Toda zakon žrtvovanja samega sebe je zakon samoohranitve. Gospodar ohrani seme tako, da ga vrže. Tako bo ohranjeno tudi življenje, ki je prostovoljno dano v službo Bogu in človeku. Vz 96.6

Seme umre, da bi vzklilo v novo življenje. Tukaj se učimo nauka o vstajenju. Bog je rekel za človeško telo, ki je položeno, da strohni v grobu: »Seje se v trohljivosti, vstaja v netrohljivosti; seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči.« (1 Kor 15,42.43) Vz 96.7

Ko starši in učitelji podajajo te nauke, jih morajo nazorno prikazati. Otroci naj sami pripravijo zemljo in posejejo seme. Pri delu jim starši ali učitelji lahko razlagajo, da je srce kakor vrt, kjer so posejana dobra in slaba semena in da mora biti srce pripravljeno za seme resnice, tako kakor mora biti vrt pripravljen za naravno seme. Ko je seme vrženo v zemljo, lahko otroka poučijo o Kristusovi smrti; ko pa požene steblo, resnico o vstajenju. Ko rastlina raste, lahko še naprej primerjajo med naravnim in duhovnim sejanjem. Vz 97.1

Mlade je treba poučevati na podoben način. Obdelovanje zemlje nam lahko stalno daje nauke. Nihče si ne izbere neobdelanega kosa zemlje in pričakuje, da bo takoj obrodil pridelek. Z 0marljivim in vztrajnim trudom je treba pripraviti zemljišče, posejati seme in obdelovati posejano. Tako je tudi z duhovnim sejanjem: vrt srca je treba obdelovati. Spokorjenje mora zrahljati tla. Plevel, ki duši dobro seme, mora biti izkoreninjen. Kakor zemljo, ki je preraščena s trnjem, lahko očistimo samo s trdim delom, tako se nagnjenja srca k zlu lahko premagajo samo z iskrenim naporom v Kristusovem imenu in z njegovo močjo. Vz 97.2

Dober delavec bo med obdelovanjem zemlje odkril, da se pred njim odpirajo zakladi, o katerih ni niti sanjal. V poljedelstvu ali vrtnarstvu nihče ne more biti uspešen, če ne upošteva zakonov, ki veljajo zanj. Treba je proučevati posebne potrebe posamezne rastlinske vrste. Različne vrste zahtevajo različno prst in nego, upoštevanje zakonov, ki upravljajo vsa ko izmed njih, pa je pogoj za uspeh. Pozornost, ki se zahteva pri presajanju, da niti žilica korenine ni stisnjena ali napačno postavljena, skrb za mlade rastline, obrezovanje in zalivanje, zaščita pred slano ponoči in soncem podnevi, pletje plevela, boj proti boleznim in škodljivemu mrčesu, gojenje in skrb so vir pomembnih naukov o razvoju značaja, vendar je že samo delo sredstvo za razvoj. Ko se vadimo pozornosti, potrpežljivosti, natančnosti, poslušnosti zakonu, bomo deležni najpomembnejše vzgoje. Stalen stik s skrivnostmi življenja in lepoto narave ter pozornost, ki se zahteva pri skrbi za to čudovito Božje stvarstvo, poživi um ter zboljša in oplemeniti značaj; ti nauki nam pomagajo bolje ravnati z drugimi ljudmi. Vz 97.3