Vzgoja

10—Bog v naravi

»Njegovo veličastvo pokriva nebesa in zemlja je polna njegove hvale.«
(Hab 3,3)

Na vsem ustvarjenem se vidi pečat Božanstva. Narava pri ča o Bogu. Dovzeten um, ki pride v stik s čudeži in skrivnostmi vesolja, lahko samo prizna delovanje neskončne moči. Zemlja ne obrodi dobrot in se ne vrti okoli sonca iz leta v leto z močjo, ki jo ima sama po sebi. Nevidna roka vodi planete na krožni poti po nebesih. Skrivnostno življenje prežema vso naravo - in sicer življenje, ki vzdržuje neštete svetove v neskončnih prostranstvih in živi v drobni žuželki, ki lebdi v poletnem vetrcu, usmerja let lastovke in hrani mlade krokarje, ko vreščijo, ter povzroči, da se iz popka razvije cvet in iz cveta sad. Vz 87.1

Ista moč, ki vzdržuje naravo, deluje tudi v človeku. Isti veliki zakoni, ki vodijo zvezdo in atom, upravljajo tudi človeško življenje. Zakoni, ki upravljajo delovanje srca in zagotavljajo telesu življenje, so zakoni mogočnega Uma, ki ima oblast nad dušo. On je vir vsega življenja. Samo tisti, ki je v skladnosti z njim, lahko najde pravo področje delovanja. Za vse njegovo stvarstvo velja enak pogoj - življenje se ohranja s prejemanjem življenja od Boga, življenje se živi v skladnosti s Stvarnikovo voljo. Prestopati njegov zakon - fizični, umski ali moralni - pomeni ločitev od skladnosti vesolja, povzroča razpor, nered in propad. Vz 87.2

Zanj, ki se tako nauči razlagati nauke narave, vse postane jasno; svet je učbenik, življenje je šola. Edinost človeka z naravo in z Bogom, vsesplošna veljavnost zakona in posledice prestopka zagotovo vplivajo na um in oblikujejo značaj. Vz 88.1

To so nauki, ki bi se jih morali naučiti otroci. Malemu otroku, ki se še ne more učiti iz tiskane besede in se ne more udeležiti rednega šolskega pouka, narava ponuja neizčrpen vir nauka in užitka. Srce, ki še ni zakrknjeno zaradi stika z zlom, hitro prepozna Enega, čigar navzočnost prežema vse ustvarjeno. Uho, ki še ni okorno zaradi trušča sveta, je pozorno na Glas, ki govori po naravi. Narava tudi za starejše otroke, ki stalno potrebujejo njeno tiho spominjanje na duhovno in večno, ni nič manjši vir veselja in učenja. Tako kakor sta se prebivalca raja o Bogu učila iz knjige narave in kakor je Mojzes razbral Božjo pisavo na arabskih poljanah in gorah ter otrok Jezus na nazareških gričih, se tudi otroci danes lahko učijo o njem. Nevidno je ponazorjeno z vidnim. Na vsem, kar je na zemlji, od najvišjega drevesa v gozdu do lišaja, ki se oprijema skale, od globokega oceana do najmanjše školjke na obali, lahko vidijo Božjo podobo in njegov nadpis. Vz 88.2

Otrok naj se, kolikor je le mogoče, od najzgodnejših let giblje tam, kjer je pred njim odprt ta čudoviti učbenik. Vz 88.3

Naj opazuje prekrasne prizore, ki jih je Vrhovni veliki Umetnik naslikal na premikajočem se platnu neba, naj se seznani s čudesi zemlje in morja, naj opazuje razgrnjene skrivnosti sprememb menjave letnih časov, iz vseh njegovih del pa naj se uči o Stvarniku. Vz 88.4

Nikakor drugače ni mogoče položiti tako trdnega in zanesljivega temelja prave vzgoje. Vendar bo celo otrok ob stiku z naravo videl reči, ki ga bodo zbegale. Zagotovo bo prepoznal delovanje nasprotujočih si sil. Tukaj narava potrebuje razlago. Ko vidimo, kako se zlo kaže celo v svetu narave, se moramo vsi naučiti žalostnega nauka: »Sovražnik je to storil.« (Mt 13,28) Vz 88.5

Samo v luči, ki sveti z Golgote, lahko pravilno razlagamo nauke iz narave. S poročilom o Betlehemu in križu moramo pokazati, kako bo dobro premagalo zlo in kako je vsak blagoslov, ki ga dobimo, dar odrešenja. Vz 89.1

Bodičevje in trnje, osat in ljuljka predstavljajo zlo, ki pači in kvari. V ptici, ki žvrgoli, in v cvetu, ki se odpira, v dežju in sončni svetlobi, v poletnem vetriču in nežni rosi, v deset tisoč stvareh v naravi, od hrasta v gozdu do vijolice, ki cveti ob njegovih koreninah, vidimo ljubezen, ki obnavlja. Narava nam še vedno govori o Božji dobroti. Vz 89.2

»Zakaj jaz dobro vem misli, ki jih mislim za vas, govori Gospod, misli o miru, ne pa o nadlogi.« (Jer 29,11) To je sporočilo, ki ga v luči s križa lahko beremo po vsem obličju narave. Nebesa oznanjajo Božjo slavo in zemlja je polna njegovega obilja. Vz 89.3