Vzgoja

32—Priprava

»Prizadevaj si preizkušenega se izkazati Bogu.«
(2 Tim 2,15)

Otrokov prvi učitelj je mati. V obdobju, ko je najbolj dojemljiv in se najhitreje razvija, je njegova vzgoja v veliki meri v njenih rokah. Je prva, ki ima priložnost oblikovati otrokov značaj v dobro ali slabo. Morala bi razumeti, kako dragocena je ta priložnost, in se bolj kakor sploh kateri drug učitelj usposobiti, da jo kar najbolje izkoristi. Vendar se nobeni pripravi ne posveča tako malo pozornosti kakor tej. Za pomoč materi, katere vzgojni vpliv je najmočnejši in najdaljnosežnejši, se vlaga najmanj sistematičnih naporov. Vz 243.1

Tisti, ki jim je zaupana skrb za majhnega otroka, prepogosto ne poznajo njegovih naravnih potreb; slabo so seznanjeni z zakoni zdravja in načeli razvoja. Nič kaj bolje niso pripravljeni poskrbeti za njegov umski in duhovni razvoj. Lahko da so usposobljeni voditi posle in se izkazati v družbi; lahko da dosegajo hvale vredne dosežke v literaturi in znanosti, toda o vzgoji otrok ne vedo ničesar. Ta pomanjkljivost, posebno zapostavljanje telesnega razvoja v prvih letih, je glavni razlog, da velik del ljudi v svetu umre že v zgodnjem otroštvu, med temi, ki dosežejo zrela leta, pa je mnogim življenje le breme. Vz 243.2

Očetje in matere nosijo odgovornost kakor za otrokov zgodnji tako tudi za poznejši razvoj, zato je nujno, da se oba starša skrbno in temeljito pripravita. Preden se odločita prevzeti dolžnost očetovstva in materinstva, se morata seznaniti z zakoni telesnega razvoja - s fiziologijo in higieno, s pomenom predrojstvenih vplivov, z zakoni dednosti, z zdravstvenimi ukrepi, z oblačenjem, s telovadbo in z zdravljenjem bolezni; morala bi razumeti zakone umskega razvoja in moralne vzgoje. Vz 243.3

Večni Bog je to vzgojno delo imel za tako pomembno, da je s svojega prestola poslal glasnika k bodoči materi, da odgovori na njeno vprašanje: »Katero navodilo velja za dečka in kako je treba z njim ravnati?« (Sod 13,12 EKU) in da pouči očeta glede vzgoje obljubljenega sina. Vz 244.1

Vzgoja nikoli ne bo dosegla vsega, kar bi lahko in bi tudi morala, vse dokler ne bomo popolnoma spoznali, kako pomembno je to, kar delajo starši, in vse dokler starši ne bodo poučeni za izpolnjevanje svetih odgovornosti. Vz 244.2

Vsesplošno velja, da se mora učitelj za opravljanje poklica pripraviti, toda malo jih razume, katera priprava je najpomembnejša. Kdor se zaveda odgovornosti, povezanih z vzgojo mladih, bo jasno spoznal, da samo šolanje na področju naravoslovja ali družboslovja ne more zadostovati. Učitelj mora dobiti izobrazbo, ki je bolj vsestranska, kakor se lahko pridobi s proučevanjem knjig. Biti mora ne le prodornega uma, marveč tudi široko razgledan; ne samo da se razdaja, temveč da je tudi širokosrčen. Vz 244.3

Samo Bog, ki je ustvaril um in določil zakone njegovega delovanja, lahko popolnoma razume njegove potrebe ali usmerja njegov razvoj. Vz 244.4

Vzgojna načela, ki jih je dal, so edino zanesljivo vodilo. Za vsakega učitelja je najpomembneje ta načela spoznati in jih sprejeti tako, da postanejo vodilna moč v življenju. Vz 244.5

Praktične življenjske izkušnje so nujno potrebne. Red, temeljitost, natančnost, samoobvladovanje, vedrost, umirjenost, požrtvovalnost, poštenost in vljudnost so najpomembnejše lastnosti. Vz 244.6

Ker mlade obdaja takšna množica ljudi s slabim značajem in tako obilo hinavščine, je toliko bolj pomembno, da so učiteljeve besede, drža in vedenje plemeniti in iskreni. Otroci hitro zaznajo pretvarjanje ali katero koli drugo slabost ali pomanjkljivost. Učitelj si lahko pridobi spoštovanje učencev samo tako, da v življenju razodeva načela, katera jih želi naučiti. Samo če to udejanja v vsakdanjem druženju z njimi, bo nanje lahko naredil trajen vtis za dobro. Vz 245.1

Skoraj vse druge sposobnosti, ki prispevajo k učiteljevemu uspehu, so v veliki meri odvisne od njegove telesne moči. Kolikor boljše je njegovo zdravje, toliko boljše bo njegovo delo. Vz 245.2

Njegove obveznosti so tako utrudljive, da se mora posebno truditi, da bi ohranil čilost in svežino. Pogosto postane malodušen in živčno izčrpan ter skoraj neustavljivo nagnjen k potrtosti, ravnodušnosti in razdražljivosti. Njegova dolžnost je, da se takšnemu razpoloženju upre in tudi da odpravi vzroke zanj. Srce mora ohraniti čisto, prijazno, polno zaupanja in sočutja. Da bi ostal vedno odločen, miren in veder, mora ohraniti moč uma in živcev. Vz 245.3

Ker je pri njegovem delu kakovost veliko pomembnejša od količine, se mora varovati preobremenjenosti - poskusov prevzemanja prevelikih delovnih obveznosti s prejemanjem drugih odgovornosti, ki bi ga onesposobile za delo, ter sodelovanja pri zabavnih in družabnih srečanjih, ki prej utrujajo, namesto da bi osveževale. Vz 245.4

Telesna dejavnost na prostem, zlasti opravljanje koristnega dela, je najboljši način telesne in umske rekreacije, učitelj pa bo z zgledom pri učencih vzbudil zanimanje za telesno delo in spoštovanje do njega. Vz 245.5

Učitelj mora na vseh življenjskih področjih strogo spo-štovati načela zdravja. Tako mora ravnati ne le zato, ker to vpliva na njegovo učinkovitost, marveč tudi zato, ker s tem vpliva na učence. Mora biti zmeren v vsem - biti mora zgled v prehranjevanju, oblačenju, pri delu in rekreaciji. Vz 245.6

Telesno zdravje in pošten značaj morata biti združena z visoko strokovno usposobljenostjo. Kolikor več ima učitelj resničnega znanja, toliko boljše bo njegovo delo. Učilnica ni prostor za površno delo. Noben učitelj, ki je zadovoljen s površnim znanjem, ne bo dosegel visoke stopnje učinkovitosti. Vz 246.1

Toda učiteljeva uspešnost ni toliko odvisna od dejanskega obsega njegovega znanja kakor od merila, h kateremu teži. Pravi učitelj se ne zadovolji z dolgočasnimi mislimi, umsko lenobo ali slabim spominom. Njegovo življenje je življenje stalne rasti. Pri delu takšnega učitelja se kaže svežina in poživljajoča moč, ki spodbuja in navdihuje učence. Vz 246.2

Učitelj mora biti primeren za svoje delo. Imeti mora modrost in tankočutnost, ki je potrebna pri delu z ljudmi. Vz 246.3

Njegovi napori bodo zaman, če si ne pridobi spoštovanja in zaupanja učencev, ne glede na to, kako veliko znanja ima in kako izredne so njegove sposobnosti na drugih področjih. Vz 246.4

Potrebni so učitelji, ki hitro opazijo in izrabijo vse priložnosti, da bi delali dobro; katerih navdušenje je združeno z resničnim dostojanstvom in so zmožni upravljati, poučevati, navdihovati, razvneti vnemo, vlivati pogum in življenje. Vz 246.5

Lahko da so bile učiteljeve možnosti izobraževanja omejene, tako da morda ni tako visoko strokovno usposobljen, kakor bi bilo zaželeno; vendar če dobro pozna človeško naravo, če resnično ima rad svoje delo in se zaveda njegove pomembnosti ter je odločen izpopolniti se, če je pripravljen delati resno in vztrajno, bo razumel potrebe učencev in jih z dobrohotnim in naprednim duhom navdušil, da mu bodo sledili, ko si jih bo prizadeval voditi naprej in navzgor. Vz 246.6

Otroci in mladi, za katere učitelj skrbi, so si med seboj zelo različni po značaju, navadah in vzgoji. Nekateri nimajo nobenega določenega cilja ali trdnih načel. Treba jim je pomagati, da se zavedo odgovornosti in možnosti. Malo otrok je bilo doma pravilno vzgojenih. Nekateri so bili domači ljubljenci. Vsa vzgoja, ki so je bili deležni, je bila površna. Ker jim je bilo dopuščeno ravnati po nagnjenjih, izogibati se odgovornostim in nošenju bremen, jim manjka trdnosti, vztrajnosti in samoodpovedi. Takšnim se pogosto vsaka disciplina zdi kot nepotrebna omejitev. Druge so grajali in jim jemali pogum. Zaradi samovoljnega omejevanja in strogosti so postali trmoglavi in kljubovalni. Delo preoblikovanja teh popačenih značajev mora v večini primerov opraviti učitelj. Da bi ga opravil uspešno, mora imeti sočutje in sposobnost opazovanja, kar mu bo omogočilo ugotoviti vzrok za hibe in napake, ki se kažejo pri učencih. Biti mora tudi tankočuten in uvideven, potrpežljiv in odločen, da lahko vsakemu ustrezno pomaga - omahljive in ljubitelje lagodnosti spodbuja in pomaga pripraviti jih do tega, da se lotijo dela; razočaranim pa izkaže sočutje in pohvalo, kar bo ustvarilo zaupanje in jih spodbudilo k vlaganju napora. Vz 246.7

Učitelji se pogosto premalo družijo z učenci. Pokažejo premalo sočutja in prijaznosti, preveč pa vzvišenosti strogega sodnika. Čeprav mora učitelj biti trden in odločen, ne sme biti strog ali ukazovalen. Če je osoren in grajav, če je vzvišen ali ravnodušen do učencev, si zapira poti, po katerih lahko vpliva nanje za dobro. Vz 247.1

Učitelj nikakor ne sme biti pristranski. Če je naklonjen bistrim, prikupnim učencem in je strog, nepotrpežljiv in nesočuten do teh, ki najbolj potrebujejo spodbudo in pomoč, razodeva, da ima popolnoma napačno predstavo o delu. Prav pri ravnanju s pomanjkljivimi, napornimi učenci se preskuša učiteljev značaj in se pokaže, ali je resnično sposoben za to delo. Vz 247.2

Na njih, ki prevzamejo nalogo voditi ljudi, počiva velika odgovornost. Pravi očetje in matere imajo to za dosmrtno dolžnost. Otrok od najzgodnejših dni in do konca življenja čuti moč te vezi, ki ga povezuje s srcem staršev; dejanja, besede, celo sam pogled staršev še naprej oblikujejo otroka ali za dobro ali za hudo. Učitelj nosi del te odgovornosti, zato se mora stalno zavedati njene svetosti in imeti pred očmi cilj svojega dela. Ni tukaj samo zato, da opravi vsakodnevne naloge, da ustreže delodajalcem in ohranja ugled šole; v mislih mora imeti najvišje dobro učencev kot posameznikov, dolžnosti, ki jih čakajo v življenju, delo, ki ga bo zahtevalo življenje, pripravo, ki je za to potrebna. Delo, ki ga dan za dnem opravlja, bo na učencih in po njih na drugih zapustilo vpliv, ki se bo širil in krepil vse do konca časa. S sadovi dela se bo moral srečati na veliki dan, ko bodo vse besede in vsa dejanja preiskani pred Bogom. Vz 247.3

Učitelj, ki se tega zaveda, ne bo menil, da je njegovo delo končano, ko je končal dnevni pouk in učenci niso več pod njegovo neposredno skrbjo. Te otroke in mlade bo nosil na srcu. Stalno bo premišljeval in se trudil zagotoviti jim najbolj vzvišeno raven znanja. Vz 248.1

Kdor spozna priložnosti in prednosti svojega dela, ne bo ničemur dopustil, da ga ovira pri prizadevanjih za spopolnjevanje. Ne bo varčeval truda, da doseže najvišjo stopnjo odličnosti. Prizadeval si bo doseči vse, kar želi, da bi postali tudi učenci. Vz 248.2

Kolikor bolj se zaveda odgovornosti in kolikor bolj iskreni so njegovi napori, da se spopolni, toliko jasneje bo videl in toliko iskreneje obžaloval pomanjkljivosti, ki ga ovirajo pri doseganju uspeha. Ko bo spoznal, kako veliko delo ga čaka, kolikšne težave in možnosti prinaša, bo njegovo srce pogosto zavpilo: »Kdo je zmožen za to?« (2 Kor 2,16) Vz 248.3

Dragi učitelj, ko premišljuješ o potrebi po moči in vodstvu, ki je ne more zadovoljiti noben človeški vir, te pozivam, da premišljuješ o obljubah tega, ki je čudoviti Svetovalec. Vz 248.4

On ti pravi: »Glej, postavil sem pred teboj odprta vrata, in nihče jih ne more zapreti.« (Raz 3,8) Vz 248.5

»Kliči me, in odgovorim ti. Jaz ti dam razumnost in kazal ti bom, po kateri poti naj hodiš, svetoval ti bom, vate upirajoč svoje oko.« (Jer 33,3; Ps 32,8) Vz 248.6

»Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20) Vz 248.7

Da bi se najbolje pripravil za delo, te usmerjam na besede, življenje in metode Kneza učiteljev. Premišljuj o njem. On je tvoj pravi vzor. Opazuj ga, premišljuj o njem, dokler ne bo Duh božanskega Učitelja zavladal v tvojem srcu in življenju. Vz 248.8

Ko boš »kakor zrcalo odseval Gospodovo veličastvo« se boš »spremenil v isto podobo.« (2 Kor 3,18 prirejeno) To je skrivnost tvojega vpliva na učence. Odsevaj Gospoda. Vz 249.1