Pot H Kristusu

Grešnost
Velika Vijoličasta Napaka

Matt je imel vozniško dovoljenje šele teden dni. Po opravljenem te-čaju v avtošoli in izpitni vožnji je mislil, da je bolj vešč in sposoben od kogar koli na cesti. Vendar mu nihče ni dal avtomobila, da bi vozil. PhK14 45.1

Njegovi starši so pred kratkim kupili dva enaka avtomobila. Materin je bil rdeč, očetov moder. Matt je nestrpno čakal; končno je prišla njegova velika priložnost. Oče ga je opomnil, naj bo previden. In zares je bil. Spretno je zvozil ovinke in križišča. Pazljivo je vozil navkreber. S svojo vozniško sposobnostjo je presenetil celo samega sebe. Mirno in samozavestno se je vračal in opazil, da je vsa družina zbrana pred hišo in ga opazujejo. Jo je moja priložnost,« si je mislil Matt. .Naredil bom nanje vtis z zavijanjem.« PhK14 45.2

Zdrvel je mimo rdečega avta in ostro zavil ob njem. Preostro. Nove vijoličaste sledi na obeh avtomobilih so bile za fanta šola. PhK14 45.3

Neumno? Da. Grešno? Da, zato ker grešiti pomeni misliti samo nase. Greh napeljuje človeka k dejanju, za katero bo pozneje ugotovil, da je bilo pravzaprav zelo neumno. Označeni odlomek (poglejte 12 na strani 44) podaja boljšo predstavo o tem, kako greh povzroča težave. PhK14 45.4

* Kaj je bilo v nepazljivi vožnji sebično ali grešno? PhK14 45.5

* Kaj je dobro zdravilo za samoprepričanost? PhK14 45.6

Naredite PhK14 45.7

* Postorite v domu kaj, čeprav vas za to nihče ni prosil. PhK14 45.8

* Sestavite seznam petih ljudi, za katere boste ta teden naredili kaj nesebičnega. PhK14 45.9

Več o tem lahko preberete v ... PhK14 45.10

* Pregovori 14.12 PhK14 45.11

* Jeremija 17,9 PhK14 45.12

* Matej 5,21.22 ka, da sam nosi svojo krivdo in jo prizna brez prevare ali hinavščine. Zavpil bo kakor ubogi cestninar, ki si ni upal povzdigniti oči proti nebu: »Bog, milostljiv mi bodi grešniku!« Vsi, ki tako priznajo svojo krivdo, bodo opravičeni, ker se Jezus s svojo krvjo poteguje za vsakega spokorjenega človeka. PhK14 45.13

Primeri pristnega spokorjenja in ponižnosti, ki jih najdemo v Božji besedi, razodevajo duha priznanja, v katerem ni ne izgovarjanja za greh ne poskusa samoopravičevanja. Pavel se ni poskušal braniti; svoj greh opisuje z najtemnejšimi barvami, ne da bi skušal zmanjšati svojo krivdo. On pravi: »S pooblastilom velikih duhovnikov sem veliko svetih zapiral v ječe; in ko so jih pobijali, sem glasoval za to. Po vseh shodnicah sem se pogosto znašal nad njimi in jih silil k bogokletstvu. Neizmerno sem divjal in jih preganjal celo po tujih mestih.« (Apostolska dela 26,10.11) Ne obotavlja se povedati, »Kristus Jezus je zato prišel v svet, da bi rešil grešnike, med temi pa sem prvi jaz.« (1. Timoteju 1,15) PhK14 46.1

Ponižno in potrto srce, obrzdano s pravim spokorjenjem, bo nekoliko spoznalo Božjo ljubezen in ceno Golgote. Kakor se sin spoveduje ljubljenemu očetu, tako bo tudi resnični spokorjenec priznal Bogu vse svoje grehe. Pisano je: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1. Janezovo 1,9) PhK14 46.2