Pot H Kristusu
Krivda
Na Poti Krivde
Videti je bilo. kakor da bi Larryja tudi po tem, ko je odsedel dve za-porni kazni zaradi kraje in poneverjanja, neka notranja moč gnala, da je še naprej kršil zakon. Zopet si je privoščil veseljačenje z nekritim čekom, na katerega se je podpisal kar s svojim pravim imenom. Njegovo krivdo je bilo smešno lahko dokazati. Tako se je v zaporu znašel še tretjič. PhK14 20.2
Ko je Larry prestajal drugo kazen, je okusil začasno osvoboditev občutka krivde - s tem, da je bil kaznovan. Vendar ni čutil, da mu je povsem odpuščeno. Ko so ga izpustili, ga je nekaj v njem obsodilo, da bo znova kaznovan. Ko se je na nekrite čeke podpisal s svojim imenom, je bilo. kakor bi govoril: „Še vedno sem kriv Najdite me in me kaznujte.« PhK14 20.3
Bog nas je ustvaril tako, da se mora naša krivda razrešiti Morda se počutite osramočeni, zavrženi, manjvredni in nevredni. Toda ne glede na vaše občutke sta vam vedno na dosegu roke Jezusova brezpogojna ljubezen in odpuščanje. Označeni odstavek (poglejte 5 na strani 21) vam bo pokazal, kako se je Jakob naučil, kako ravnati s svojo krivdo PhK14 20.4
* Kako se je Larryjev odnos do krivde razlikoval od Jakobovega? PhK14 20.5
* Primerjajte Božje ravnanje s človekovo krivdo z ravnanjem obla-sti do hudodelcev danes? V čem je razlika? PhK14 20.6
Naredite PhK14 20.7
* Sestavite seznam občutkov, ki vas prežemajo, kadar naredite kaj narobe. PhK14 20.8
* Pogovorite se s krščanskim sodnikom ali odvetnikom. Prosite ga, naj vam pojasni razliko med Božjo in človeško pravico. PhK14 20.9
Več o tem lahko preberete v ... PhK14 20.10
* Psalm 31.1 -5 PhK14 20.11
* Psalm 31,9-11 PhK14 20.12
* Efežanom 1,7.8 njegovega zakona in zvedeti, da je utemeljen na večnem načelu ljubezni. Apostol Pavel je vse to poznal, ko je rekel: »Pritrjujem postavi, da je dobra. Tako je postava res sveta, in zapoved je sveta in pravična in dobra.« (Rimljanom 7,16.12 CHR) Toda v duševnem strahu in obupu je dodal: PhK14 20.13
»A jaz sem mesen, prodan grehu.« (Rimljanom 7,14 CHR) Hrepenel je po čistosti in pravičnosti, ki ju ni mogel doseči s svojo močjo, zato je zavpil: »Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil telesa te smrti?« (Rimljanom 7,24) To je enako vpitje, ki se dviga iz globine obremenjenih src v vseh krajih in časih. Za vse obstaja samo en odgovor: »Glej, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.« (Janez 1,29) PhK14 21.1
5 Božji Duh z mnogimi prispodobami ponazarja to resnico in jo pojasnjuje ljudem, ki hrepenijo po osvoboditvi od bremena krivde. Jakob je bil na begu iz očetovega doma obremenjen z občutkom krivde, ker je prevaral Ezava. Tako zapuščenega in ločenega od vse ga, zaradi česar mu je bilo vredno živeti, ga je bolj kakor vse drugo mučil strah, da ga je njegov greh ločil od Boga in da so ga zapustila nebesa. Obdan le s samotnimi griči in zvezdnim nebom nad seboj, je žalosten legel na golo zemljo, da bi si odpočil. Med spanjem je v njegove sanje prodrla čudna luč. Videl je, kako se z zemlje, na kateri leži, do samih nebeških vrat dviga lestev, po kateri gor in dol hodijo Božji angeli, iz odprtih nebes pa je slišal božanski glas v sporočilu tolažbe in upanja. Tako je Jakob spoznal tistega, ki lahko zadovolji potrebo in hrepenenje njegove duše - Zveličarja. Z veseljem in hvaležnostjo je gledal razodeto pot, po kateri si kot grešnik lahko obnovi občestvo z Bogom. Skrivnostna lestev iz njegovih sanj je predstavljala Jezusa, edinega posrednika med Bogom in človekom. PhK14 21.2
Kristus je uporabil v pogovoru z Natanaelom isto prispodobo: »Videli boste nebesa odprta in Božje angele Stopati gor in dol do sina človekovego « (Janez 1,51 CHR) Človek se je zaradi odpadništva odtujil Bogu, zemlja pa je bila loČena od nebes. Čez prepad, ke je ležal vmes, ne bila možna nikakršna zveza. Toda po kristusu je bila zemlja znova povezana z nebesi. Kristus je si svojimi PhK14 21.3