Pot H Kristusu
Gresnost
Kako Velik Sem
Nekega dne se je Knut Veliki - danski kralj iz enajstega stoletja, ki je za kratek čas osvojil Anglijo in Norveško - naveličal laskanja svojih dvorjanov. Zato je ukazal, naj njegov prestol odnesejo na morsko obalo. Tam je pred vsemi ukazal valovom, da ga ne smejo zmočiti. Kmalu je plima pljusknila čez njegova stopala in pokazala, koliko veljajo človekovi ukazi - celo kraljevi. PhK14 18.1
Človek lahko hitro pozabi, od kod prihajajo blagoslovi, in začne sa-mozadovoljno zreti na svoje življenje Zadeti gol, zmagati v igri, dobiti največ točk pri testu iz kemije, zmenek z najlepšim dekletom v razredu, voziti najnovejši model avtomobila - so reči, ki lahko dajo lažen obču-tek vrednosti. PhK14 18.2
Od svojega nastopa na morski obali Knut Veliki ni nikoli več nosil svoje krone Namesto tega jo je položil na glavo kipa križanega Jezusa. Čeprav je bil mogočen kralj, je spoznal, da je v primerjavi z Jezusom grešnik, prav tako kakor vsi drugi ljudje. Označeni odstavek (poglejte 4 na strani 17) kaže, kakšna je človeška dobrota v primerjavi z Božjo. PhK14 18.3
* Kako nam Knutovo dejanje ponazarja dejstvo, da je grešnik .ne-uglašen ton v nebeški melodiji«? PhK14 18.4
* Ali smo včasih v skušnjavi, da svojih dosežkov ne vidimo v pravi luči? Utemeljite. PhK14 18.5
Naredite PhK14 18.6
* Naštejte šest načinov, kako je greh vplival na naravno okolje, kjer PhK14 18.7
živite. PhK14 18.8
* Preglejte revije ali časopise in poiščite, kakšne posledice ima greh v življenju drugih. PhK14 18.9
Več o tem lahko preberete v ... PhK14 18.10
* 1. Mojzesova 3,1-13.16-24 PhK14 18.11
* Rimljanom 6,23 PhK14 18.12
* Kološanom 2,3 iz nebes po samovoljni odločitvi; sami se zaradi svoje neprimernosti izključujejo iz tega občestva. Božja slava bi bila zanje uničujoč ogenj. Zanje bi bilo dobrodošlo tudi uničenje, samo da bi se lahko skrili pred obličjem njega, ki je umrl, da bi jih odrešil. PhK14 18.13
Sami se ne moremo rešiti iz prepada greha, v katerega smo padli. Naše srce je grešno, in sami ga ne moremo spremeniti. »Kdo pride čist iz nečistega! Nihče!« (Job 14,4) »Kajti meseno mišljenje je sovraštvo do Boga, ker se ne podreja Božji postavi in se podrejati tudi ne more.« (Rimljanom 8,7) Vzgoja, izobrazba, moč volje in človeški napori imajo svoje ustrezno področje, vendar so tukaj nemočni. Lahko dosežejo zunanje izboljšanje obnašanja, ne morejo pa spremeniti srca in očistiti izvirov življenja. Delovati mora neka moč od znotraj, neko novo življenje od zgoraj, da bi se človek lahko spremenil iz grešnika v svetega človeka. Ta moč je Kristus. Edino njegova milost lahko oživi zamrle sposobnosti duše in jih pritegne k Bogu, k svetosti. PhK14 19.1
Zveličar je dejal: »Če se kdo na novo ne rodi,« če ne dobi novega srca, novih hrepenenj, namenov in vzgibov, ki vodijo v novo življenje, »ne more videti Božjega kraljestva.« (Janez 3,3 chr) Zamisel, da je dovolj v človeku razvijati samo tisto dobro, ki mu je že prirojeno, je usodna prevara. »Telesni človek pa ne sprejema, kar je Božjega Duha, ker mu je neumnost, in ne more tega umeti, ker se mora duhovno razsojati.« (1. Korinčanom 2,14 chr) »Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba se vam je na novo roditi.« (Janez 3,7 chr) Za Kristusa je pisano: »V njem je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudem.« (Janez 1,4 CHR) »Pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« (Apostolska dela 4,12) PhK14 19.2
Ni dovolj, da samo razumemo Božjo ljubečo dobroto in spoznamo dobrohotnost in očetovsko nežnost njegovega značaja. Ni dovolj spoznati modrost in pravičnost PhK14 20.1