KRŠČANSKA SLUŽBA

Poziv k prebujenju

Delo se hitro zaključuje, na vseh straneh pa narašča brezbožnost. Za delo več nimamo veliko časa. Zbudimo se iz du-hovnega dremeža in našemu Gospodu posvetimo vse, kar imamo in kar smo. Njegov Duh bo prebival z zvestimi oznanjevalci in jim podaril moč za službo. /SW, 9. 4. 1903/ KS 84.10

Zbudite se, bratje in sestre, zbudite se! Prenehajte spati! »Kaj postajate tukaj ves dan brez dela?” (Mt 20,6) Jezus vas poziva z besedami: »Pojdite tudi vi v moj vinograd.” Kdor koli je prejel Svetega Duha, bo to jasno pokazal, saj bo vse svoje sposobnosti uporabil v najdejavnejši službi. Vsi, ki so z vero sprejeli Kristusa, delajo. Čutijo odgovornost za ljudi. Bog kliče vsakogar, ki pozna resnico in je njen varuh, da vstane ter podeli nebeško luč drugim. /RH, 6. 12. 1893/ KS 84.11

Zbudite se, bratje; zbudite se zaradi svoje duše! Brez Božje milosti ne morete ničesar narediti. Delajte, dokler lahko. /SW, 17. 7. 1906/ KS 85.1

Če bi bile naše oči odprte, da bi videle padle angele, ki delajo proti njim, ki živijo mirno in brezskrbno, se ne bi počutili tako varno. Hudobni angeli nas zasledujejo vsak trenutek. /T I, str. 302/ KS 85.2

Bog poziva vse, pridigarje in vernike, da se zbudijo. Vsa nebesa so na nogah. Prizori zemeljske zgodovine se hitro zaključujejo. Živimo sredi nevarnosti zadnjih dni. Pred nami so še večje nevarnosti, mi pa nismo budni. Naša nedejavnost in pomanjkanje vneme za Božjo stvar sta strašna. Ta smrtonosna omamljenost prihaja od Satana. /T I, str. 260-261/ KS 85.3

Kaj naj rečem, da bi zbudila Božje ljudstvo ostanka? Pokazano mi je bilo, da so pred nami strašni dogodki. Satan in njegovi angeli uporabljajo vse svoje moči proti Božjemu ljudstvu. Satan ve, da bomo zagotovo uničeni, če bomo samo še malo spali. /T I, str. 263/ KS 85.4

V teh zadnjih urah časa preizkušnje ljudi, ko se bo kmalu za večno zapečatila usoda vsakega človeka, Gospod nebes in zemlje pričakuje, da bo njegova cerkev delala kakor nikoli doslej. Nje, ki jih je spoznanje dragocene resnice osvobodilo v Kristusu, ima za izvoljene, ki jih ljubi bolj kakor druge ljudi na zemlji. Računa z njimi, da bodo oznanjali odlike njega, ki jih je poklical iz teme v čudovito svetlobo. Blagoslovi, ki jih daje tako velikodušno, morajo biti preneseni drugim. Veselo sporočilo o zveličanju mora priti do vseh narodov, rodov, jezikov in ljudstev. /PK, str. 716-717; PKr, str. 428/ KS 85.5

Niti eden izmed stotih vernikov ne dela ničesar drugega kakor pa običajnih posvetnih poslov. Še zdaleč se ne zavedamo vrednosti ljudi, za katere je Kristus umrl. /T VIII, str. 148/ KS 85.6

Če bi se Kristusovi sledilci zavedali svoje dolžnosti, bi jih v poganskih deželah na tisoče oznanjalo evangelij tam, kjer je danes samo eden. Vsi, ki se osebno ne morejo udeležiti tega dela, lahko v njem sodelujejo s svojimi sredstvi, podporo in molitvami. Tedaj bi tudi v krščanskih deželah z večjo resnostjo delali za bližnje. /SC, str. 81; PhK, str. 97/ KS 85.7

Tisoči imajo veliko luč in dragocene priložnosti, vendar ne naredijo ničesar, da bi s svojim vplivom ali denarjem razsvetlili druge. Ne prevzamejo niti odgovornosti, da bi sami ostali v Božji ljubezni, da ne bi postali breme za cerkev. Takšni bi predstavljali breme in oviro tudi v nebesih. Zavoljo Kristusa, zavoljo resnice in zavoljo njih samih se morajo zbuditi in se marljivo truditi doseči večnost. /RH, 1. 3. 1887/ KS 86.1

Kristusovo cerkev lahko ustrezno primerjamo z vojsko. Življenje vsakega vojaka je življenje truda, nadlog in nevarnosti. Povsod so budni sovražniki pod vodstvom kneza sil teme, ki nikoli ne dremlje in nikoli ne zapusti svojega stražarskega mesta. Kadar koli kristjan ni na preži, ta mogočni nasprotnik nenadoma in silovito napade. Če verniki ne bodo dejavni in budni, bodo podlegli njegovim zvija-čam. KS 86.2

Kaj bi se zgodilo, če bi polovica vojske lenarila ali spala, medtem ko ji je ukazano, naj straži? Posledica bi bil poraz, ujetništvo ali smrt. Ali bi bili vredni nagrade tisti, ki bi se morebiti rešili iz sovražnikovih rok? Ne; takoj bi bili obsojeni na smrt. Če je Kristusova cerkev brezskrbna ali nezvesta, so posledice veliko hujše. Kaj je lahko strašnejše od speče vojske krščanskih vojakov? Kako bomo lahko pomagali svetu, ki je pod oblastjo kneza teme? Tisti, ki na dan bitke brezbrižno stojijo zadaj, kakor da se jih to ne tiče, in ne čutijo nobene odgovornosti glede izida spopada, naj raje spremenijo svojo pot ali pa končno zapustijo vrste. /T V, str. 394/ KS 86.3