KRŠČANSKA SLUŽBA

Veličastne sanje

V sanjah, ki sem jih imela 29. septembra 1886, sem hodila skupaj z veliko skupino, ki je iskala borovnice. V skupini je bilo mnogo mladeničev in mladenk, ki so želeli pomagati pri nabiranju plodov. Zdelo se je, kakor da smo v mestu, saj je bilo malo nenaseljenega zemljišča. Okoli mesta pa so se razprostirali prostrana polja, krasni gaji in obdelani vrtovi. Pred nami se je pomikal velik voz, naložen s hrano za našo skupino. KS 47.2

Voz se je kmalu ustavil, skupina pa se je razpršila na vse strani iskat plodove. Povsod okrog voza je raslo visoko in nizko grmičevje, polno debelih in lepih borovnic. Toda skupina je odšla predaleč in jih ni videla. Začela sem nabirati plodove, vendar zelo previdno, da ne bi posmukala tudi nezrelih, ki so bile tako pomešane med zrele, da sem lahko utrgala samo eno ali dve borovnici naenkrat. KS 47.3

Nekaj lepih in debelih borovnic je padlo na tla, kjer so jih napol pojedli črvi in žuželke. »Oh,« sem pomislila, »če bi kdo prej prišel na ta kraj, bi lahko bili rešeni vsi ti dragoceni plodovi! Zdaj pa je prepozno. Vendar bom pobrala tudi te, ki so na tleh, da vidim, ali so še uporabne. Četudi je ves plod zanič, lahko na koncu pokažem sovernikom, kaj bi lahko našli, če ne bi prišli prepozno.« KS 47.4

Ravno v tem trenutku sta se dva ali trije iz skupine približali kraju, kjer sem stala. Klepetali so in videti je bilo, da so preveč zaposleni z medsebojnim kramljanjem. Ko so me zagledali, so rekli: »Povsod smo iskali, vendar nismo ničesar našli.« Presenečeno so gledali, koliko sem nabrala. »Na teh grmičkih je še mnogo plodov.” Začeli so nabirati, vendar so hitro nehali, rekoč: »Ni pošteno, da nabiramo tukaj; ti si našla to mesto, zato so borovnice tvoje.« Odgovorila sem: »Nič ne de. Pobirajte, kjer koli kaj najdete. Polje je Božje in te borovnice so njegove; vaša prednost je, da jih nabirate.” KS 48.1

Kmalu sem spet ostala sama. Občasno sem slišala pogovore in smeh pri vozu. Zaklicala sem tistim, ki so bili tam: »Kaj delate?” Odgovorili so: »Nismo mogli najti borovnic, ker pa smo bili lačni in utrujeni, smo se vrnili k vozu zaužit kosi lo. Zdaj ko smo se nekoliko spočili, se bomo vrnili na delo.” KS 48.2

»Vendar doslej ničesar niste prinesli,” sem dejala. »Pojedli boste vse naše zaloge, ne da bi kar koli prispevali. Jaz ne bom zdaj jedla, saj je preveč plodov, ki jih je treba nabrati. Niste jih našli, ker niste iskali dovolj vztrajno. Ne visijo na zunanji strani grmov, morate jih iskati. Res je, da ne boste nabrali polnih dlani, toda če boste pozorno gledali, boste med nezrelimi borovnicami našli zelo izvrstne plodove.” KS 48.3

Moja majhna posoda je bila kmalu polna, zato sem jo odnesla k vozu. Rekla sem: »To so najlepši plodovi, kar sem jih sploh kdaj nabrala. Našla sem jih blizu, medtem ko ste se vi utrudili z brezuspešnim iskanjem daleč stran od voza.« KS 48.4

Nato so vsi prišli pogledat moje plodove. Dejali so: »To so čvrsti in dobri plodovi velikih grmov. Nismo si mislili, da bi jih lahko našli, zato smo začeli iskati samo med nizkim grmičevjem in našli le nekaj borovnic.” KS 48.5

Nato sem dejala: »Ali boste poskrbeli za te plodove in odšli z menoj iskat še več sadežev med visokim grmovjem?” Vendar nihče ni bil pripravljen poskrbeti za plodove. Posod in košar je bilo mnogo, ampak so bile uporabljene za hrano. Naveličala sem se čakati, zato sem končno vprašala: »Ali ne boste šli nabirat borovnic? Zakaj potem niste pripravljeni poskrbeti zanje?” KS 48.6

Nekdo je odgovoril: »Sestra White, resnično nismo pričakovali, da bomo našli borovnice tam, kjer je toliko hiš in tako zelo blizu. Ker pa kaže, da si jih tako zelo želiš nabirati, smo se odločili iti s tabo. Sklenili smo, da bomo s seboj vzeli dovolj hrane in uživali v oddihu, če ne bomo našli plodov.« KS 49.1

Odgovorila sem: »Ne razumem takšnega načina dela. Vrnila se bom nazaj h grmovju. Dan se že nagiba h koncu in kmalu bo prišla noč, v kateri ne bomo mogli nabirati ničesar.« Nekateri so odšli z menoj, drugi pa so ostali pri vozu in jedli. KS 49.2

Na nekem kraju se je zbrala skupinica, ki se je zavzeto pogovarjala o nečem, za kar se je zdelo, da jih močno zanima. Približala sem se in ugotovila, da je njihovo pozornost pritegnil majhen otrok v naročju neke ženske. Rekla sem: »Nimate veliko časa, zato raje delajte, dokler lahko.« KS 49.3

Pozornost mnogih sta pritegnila mladenič in mladenka, ki sta tekmovala, kdo bo prej pri vozu. Ko sta ga dosegla, sta bila tako utrujena, da sta se morala usesti in si odpočiti. Tudi drugi so se ulegli v travo in počivali. KS 49.4

Tako je minil dan, narejeno pa je bilo zelo malo. Nazadnje sem dejala: »Bratje, vi to imenujete neuspešna odprava. KS 49.5

Če je to način vašega dela, se ne čudim, da nimate uspeha. Vaš uspeh ali neuspeh je odvisen od tega, kako se lotite dela. Tukaj so borovnice; našla sem jih. Nekateri med vami so zaman preiskali nizko grmičevje, nekateri so našli nekaj plodov, vendar ste spregledali visoke grme z izgovorom, da niste pričakovali plodov na njih. Videli ste, da so plodovi, ki sem jih nabrala, veliki in zreli. Kmalu bodo zrele tudi druge borovnice in lahko zopet pridemo ponje. Tako sem bila naučena nabirati sadeže. Ko bi le iskali blizu voza, bi bili uspešni kakor jaz. KS 49.6

Tisti, ki so bili pravkar poučeni, kako opravljati to delo, bodo sprejeli nauk, ki jim je bil podan danes. Gospod je zasadil to sadjerodno grmovje sredi gosto naseljenih mest in pričakuje, da jih boste našli. Vendar ste bili vsi skupaj preveč zaposleni s hrano in zabavo. Na polje niste prišli z resno željo, da bi našli plodove. KS 50.1

V bodoče morate delati z večjo vnemo in gorečnostjo ter s popolnoma drugačnim ciljem. Sicer vaše delo nikoli ne bo uspešno. Če boste delali pravilno, boste mlajše delavce naučili, da sta hrana in zabava zelo majhnega pomena. Bilo je naporno pripeljati voz s hrano vse do sem, vendar ste bolj kot na plodove, ki bi jih lahko odnesli domov kot sad svojega dela, mislili na hrano. Biti morate marljivi in najprej pobrati plodove v svoji bližini ter nato iskati tiste oddaljene. Nato se znova lahko vrnete in delate v bližini. Le tako boste dosegli uspeh.« /GW, str. 136-139/ KS 50.2