KRŠČANSKA SLUŽBA

Pogoji za prejem

Sveti Duh bo prišel na vse, ki prosijo kruha življenja, da bi ga dali svojim bližnjim. /T VI, str. 90/ KS 258.2

Ko svoje srce zedinimo s Kristusom in svoje življenje uskladimo z njegovim delom, se bo Duh, ki je prišel na apostole ob petdesetnici, izlil tudi na nas. /T VIII, str. 246/ KS 258.3

Ni Bog ta, ki bi kakor koli omejeval izlivanje bogastva svoje milosti na ljudi. /COL, str. 419; KP, str. 293/ KS 258.4

Duh čaka na našo zahtevo in sprejemanje. /COL, str. 121; KP, str. 79/ KS 258.5

Zakaj nismo žejni in lačni dara Duha, ko pa samo po njem lahko dobimo moč? Zakaj se ne pogovarjamo o njem, ne molimo zanj in ne oznanjamo o njem? KS 258.6

Če ni videti, da se izpolnjuje njegova obljuba, kakor bi se lahko, je to zato, ker ni cenjena tako, kakor bi bilo potrebno. Vsi bi lahko bili napolnjeni z Duhom, če bi to hoteli. KS 258.7

Vsak delavec mora vsak dan prositi Boga za krst z Duhom. Skupine krščanskih delavcev se morajo zbirati in prositi za posebno pomoč in nebeško modrost, da bi lahko vedeli, kako naj modro zastavljajo in izpeljejo načrte. Posebno naj molijo, da Bog krsti svoje izvoljene poslance v misijonskih poljih z obilno mero svojega Duha. /AA, str. 50-51; DAp, str. 35/ KS 258.8

Kristjani naj odpravijo vsa nesoglasja in se izročijo Bogu, da bi reševali izgubljene. V veri naj prosijo za obljubljene blagoslove in jih bodo prejeli. /T VIII, str. 21/ KS 258.9

Učenci niso prosili blagoslovov zase. Čutili so odgovornost za ljudi. Evangelij se je moral odnesti do skrajnih mej sveta, zato so zahtevali dar moči, ki ga je obljubil Kristus. Takrat je bil izlit Sveti Duh in na tisoče se jih je spreobrnilo v enem dnevu. /SW, 1. 8. 1905/ KS 258.10

Kristus je obljubil cerkvi dar Svetega Duha, ta obljuba pa velja nam prav tako kakor prvim učencem. Toda kakor vsaka druga obljuba je tudi ta dana s pogojem. Mnogi verjamejo in trdijo, da imajo pravico do Gospodove obljube. Govorijo o Kristusu in o Svetem Duhu, vendar nimajo od tega nikakršne koristi. Ne podredijo se božanskemu vodstvu in nadzoru. Ne moremo mi uporabljati Svetega Duha, On mora upo-rabiti nas. Bog deluje po Svetem Duhu v svojem ljudstvu, da hoče in dela, kar je njemu po volji. Toda mnogi se nočejo s tem sprijazniti. Želijo sami upravljati s seboj. Zato ne dobijo nebeškega daru. Sveti Duh je dan samo njim, ki ponižno čakajo na Boga - na njegovo vodstvo in milost. Božja moč čaka, da zanjo prosijo in jo sprejmejo. Če za ta obljubljeni blagoslov prosimo z vero, prinaša s seboj vse druge blagoslove. Daje se po bogastvu Kristusove milosti, on pa je pripravljen oskrbeti vsakega človeka v skladnosti z njegovo zmožnostjo za sprejemanje. /DA, str. 672; JŽ, 593-594/ KS 259.1

Veliko izlivanje Božjega Duha, ki razsvetljuje vso zemljo z njegovo slavo, se ne bo zgodilo, dokler ne bomo imeli raz-svetljenega ljudstva, ki iz izkušenj ve, kaj pomeni biti Božji sodelavec. Ko bomo popolnoma in z vsem srcem posvečeni Kristusovemu delu, bo Bog to potrdil z izlivanjem Svetega Duha brez mere. Vendar se to ne bo zgodilo, dokler večina vernikov ne bodo postali Božji sodelavci. /RH, 21.7. 1896/ KS 259.2