KRŠČANSKA SLUŽBA

Odobritev

Kristusovi sledilci morajo delati, kakor je delal On. Moramo hraniti lačne, obleči gole in tolažiti nesrečne in žalostne. Pomagati moramo potrtim in navdihniti z upanjem obupance. Tedaj se bo tudi za nas uresničila obljuba: »Pred teboj pojde tvoja pravičnost, Gospodova slava bo tvoja zadnja straža.” (Iz 58,8 CHR) /DA, str. 350; JŽ, str. 302-303/ KS 192.1

Tisti, ki sodelujejo v krščanski pomoči, opravljajo to, kar želi Gospod, zato tudi sprejema njihove napore. Vsak adventist sedmega dne bi moral rade volje in vneto sodelovati na tem področju dela. Če cerkev zanemarja to delo v svojem okolju in noče nositi tega bremena, bo doživela velike izgube. Če pa se ga loti na pravilni način, bo orodje za reševanje mnogih ljudi. /T VI, str. 295/ KS 192.2

Vse njegove darove bi morali uporabljati v blagoslov človeštva, z zagotavljanjem pomoči trpečim in ubogim. Nahraniti moramo lačne, obleči nage, skrbeti za vdovo in siroto ter služiti žalostnim in zatiranim. Bog nikoli ni hotel, da bi tako široko razširjeno trpljenje po svetu sploh kdaj obstajalo. Nikoli ni hotel, da bi imel na eni strani posameznik takšno obilje, medtem ko otroci druge osebe trpijo zaradi pomanjkanja. Sredstva, ki presegajo dejanske življenjske potrebe, so človeku zaupana zato, da bi delal dobro, da bi blagoslavljal človeštvo. Gospod pravi: »Prodajte svoje pre-moženje in dajte vbogajme. Naj bodo radodarni, naj z drugimi delijo to, kar imajo. Kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe.« (Lk 12,33; 1 Tim 6,18; Lk 14,13) Odpni krivične spone, razveži vezi jarma, odpusti na svobodo zatirane in zlomi vsak jarem. Daj lačnemu svoj kruh in pripelji uboge brezdomce v hišo. Kadar vidiš nagega, ga obleci, in siti revežu grlo. (Iz 58,6-7.10) »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!« (Mr 16,15) To so Gospodove zapovedi. Ali velika množica teh, ki trdijo, da so kristjani, opravlja to delo?/COL, str. 370-371; KP, str. 258/ KS 192.3

Kristus zahteva, da obrodimo sadove dobrih del; prijazne besede, dejanja usmiljenja, skrb za revne, potrebne in trpeče. Kadar srce sočustvuje s srcem tistih, ki so obteženi z malodušnostjo in žalostjo, kadar roka deli ubogim, kadar oblačimo nage in so tujci dobrodošli v našem domu in v našem srcu, so angeli zelo blizu, njihovo odobravanje pa odmeva do nebes. Vsako dejanje pravičnosti in usmiljenja ustvarja melodijo v nebesih. Oče s svojega prestola opazuje tiste, ki opravljajo dejanja usmiljenja in jih prišteva med svoje največje dragocenosti. »Ti bodo ob dnevu, ki ga pripravim, moj zaklad, govori Gospod nad vojskami.” (Mal 3,17 EKU) Vsako dejanje usmiljenja potrebnim in trpečim šteje, kakor da je narejeno Jezusu. Kadar pomagate revnim, sočustvujete s trpečimi in zatiranimi ter se potegujete za sirote, bo vaš odnos z Jezusom postal pristnejši. /T II, str. 25/ KS 193.1

Vsaka cerkev, ki veruje v resnico za ta čas, bi morala že davno pomagati potrebnim, zatiranim, trpečim in ubogim. Pokazati moramo prisrčno sočutje Samarijana, zadovoljiti telesne potrebe, nahraniti lačne in sprejeti uboge pregnance v svoj dom. Vsak dan moramo od Boga sprejemati milost in moč, ki nas bosta usposobili, da dosežemo same globine človeške bede in pomagamo tistim, ki si ne morejo pomagati sami. Takšno delo nam bo ponudilo ugodne priložnosti, da oznanimo križanega Kristusa. /T VI, str. 276/ KS 193.2

Mnogi se sprašujejo, zakaj so njihove molitve tako mrtve, njihova vera tako slabotna in nestanovitna, njihova krščanska izkušnja tako žalostna in negotova. »Ali se ne postimo?« sprašujejo, »hodimo v spokorni obleki pred Gospodom nad vojskami?” (Mal 3,14) Kristus je v Iz 58 pokazal, kako se to stanje lahko spremeni: »Mar ni to post, kakršnega sem izbral: da odpneš krivične spone in razvežeš vezi jarma, da odpustiš na svobodo zatirane in zlomiš vsak jarem? Mar ni v tem, da daješ lačnemu svoj kruh in pripelješ uboge brezdomce v hišo, kadar vidiš nagega, da ga oblečeš, in se ne potuhneš pred svojim rojakom?« (Iz 58,6-7) To je recept, ki ga je Kristus predpisal tistim, ki so malodušni, negotovi in zaskrbljeni. Potrti, ki žalostni hodijo pred Gospodom, naj se prebudijo in pomagajo komu, ki potrebuje pomoč. /T VI, str. 266/ KS 193.3

Slava nebes je dvigovati padle in tolažiti žalostne. Kjer koli Kristus prebiva v človeških srcih, se bo pokazal na enak način. Kjer koli se udejanja njegova vera, bo prinašala blagoslov. Kjer koli deluje, je navzoča svetloba. /COL, str. 386; KP, str. 269/ KS 194.1

Vdova iz Sarepte je podelila svoj grižljaj z Elijem in v povračilo je bilo ohranjeno njeno in sinovo življenje. Bog je obljubil velik blagoslov vsem, ki med nadlogo in pomanjka njem izkažejo sočutje in pomagajo drugim, ki so v večji stiski. Ni se spremenil. Njegova moč ni danes nič manjša, kakor je bila v Elijevih dneh. /PK, str. 131-132; PKr, str. 84-85/ KS 194.2

Kristusova ljubezen se jasno razodeva z nesebično pomočjo, zato učinkoviteje spreobrača zločince kakor meč ali sodna dvorana. To dvoje je sicer nujno, da kaznuje prestopnike zakona, toda ljubeč misijonar lahko naredi veliko več kakor to. Pogosto bo vpliv Kristusove ljubezni omehčal srce, ki je otrdelo zaradi graje. /MH, str. 106; ZDR, str. 59/ KS 194.3