KRŠČANSKA SLUŽBA

Nauki iz Nehemijevega življenja

V preteklih letih sem govorila o načrtu, da bi prijateljem in sosedom predstavili naše misijonsko delo in njegov napredek ter opozorila na Nehemijev zgled. Svoje brate in sestre spodbujam, naj znova proučijo izkušnjo tega razsodnega moža molitve in vere, ki si je drznil zaprositi svojega prijatelja, kralja Artakserksa, za pomoč, s katero je podprl napredek Božjega dela. /MS, 5. 6. 1914/ KS 176.3

Sredstva zbirajmo od tistih, kijih lahko darujejo. - Človek molitve mora biti tudi človek dejanj. Kdor je voljan in pripra- vljen delati, bo našel tudi način in sredstva. Nehemija se ni zanašal na nekaj negotovega. Za sredstva, ki jih je potreboval, je prosil tiste, ki so jih bili zmožni podariti. /SW, 15. 3. 1904/ KS 176.4

Pogum za opravljanje naloge pride po molitvi. - Nehemi ja in Artakserks sta stala drug nasproti drugemu - prvi je bil služabnik iz zatiranega naroda, drugi pa vladar velikega svetovnega kraljestva. Toda neskončno večja kakor je bila neenakost med njunima položajema, je bila moralna nepodobnost, ki ju je ločevala. Nehemija se je ravnal po vabilu Kralja kraljev: »Naj se izroči v varstvo meni, sklene mir z menoj, sklene naj mir z menoj.« (Iz 27,5 CHR) Tiha prošnja, ki jo je poslal v nebesa, je bila enaka tistim, ki jih je že več tednov prinašal pred Boga. Ker ga je opogumljala misel, da ima vsevednega in vsemogočnega Prijatelja, ki dela zanj, je Božji mož razodel kralju svojo željo, da ga za nekaj časa osvobodi službe na dvoru ter ga pooblasti pozidati razdejan Jeruzalem in ga znova narediti za močno in utrjeno mesto. Od te prošnje so bile odvisne pomembne posledice za judovsko mesto in ves narod. Nehemija poroča: »Kralj mi je dal vsega, kajti nad menoj je bila dobrotljiva roka mojega Boga.” (Neh 2,8) /SW, 8. 3. 1904/ KS 177.1

Uradno pooblastilo. - Ko je kralj odobril prošnjo, se je Nehemija opogumil in zaprosil za pomoč, ki jo je potreboval za uresničitev svojih načrtov. Da bi svojemu poslanstvu zagotovil ugled in veljavo ter zaščito pri potovanju, si je priskrbel vojaško spremstvo. Prejel je kraljeva pisma upraviteljem pokrajin na drugi strani Evfrata, skozi katere je moral iti na poti v Judejo. Od kralja je dobil tudi pismo za paznika kraljevega gozda na libanonskih gorah, v katerem mu je ukazal priskrbeti les, ki bo potreben za obnovo jeruzalemskega zidovja in stavbe, ki jih je Nehemija nameraval postaviti. Nehemija ni pustil nobene možnosti za pritožbe, da je prekoračil svoja pooblastila, zato je poskrbel, da so bila jasno opredeljena. /SW, 15. 3. 1904/ KS 177.2

Nehemiju so kraljeva pisma za upravitelje pokrajin za-gotavljala časten sprejem in takojšnjo podporo. Noben sovražnik si ni upal nadlegovati uradnika, ki ga je spremljala straža perzijskega kralja in je bil deležen izredne pozornosti pokrajinskih oblastnikov. Nehemijevo potovanje je bilo varno in uspešno. /SW, 22. 3. 1904/ KS 178.1

Srečanje z ovirami. - Njegov prihod v Jeruzalem v spremstvu vojaške straže, ki je kazal, da prihaja z neko pomembno nalogo, je izzval ljubosumje in sovraštvo sovražnikov Izraela. Poganska plemena, ki so se naselila okoli Jeruzalema, so že prej sovražila Jude ter jih ob vsaki priložnosti žalila in jim škodovala. Glavni pri tem so zagotovo bili poglavarji teh plemen: Horonec Sanbalat, Amonec Tobija in Arabec Gešem. (Neh 2,19) Od takrat so ti poglavarji ljubosumno opazovali Nehemijeve ukrepe in si na vsak način prizadevali preprečiti njegove načrte in ovirati njegovo delo. /SW, 22. 3. 1904/ Med delavci so si prizadevali povzročiti razdor s sejanjem dvomov in nevere o njihovem uspehu. Posmehovali so se naporom graditeljev, razglašali, da je njihovo delo neizvedljivo, in napovedovali njegov sramoten polom.... Graditelji obzidja so se kmalu spopadli s še večjim nasprotovanjem. Prisiljeni so bili, da se nenehno varujejo pred zarotami svojih neutrudnih sovražnikov. Sovražnikovi vohuni so si jih prizadevali spraviti v malodušnost s širjenjem lažnih govoric. Kovali so zarote pod različnimi pretvezami, da bi Nehemija pridobili za svoje načrte, izdajalski Judje pa so jim bili pripravljeni pomagati pri zahrbtnih poskusih.... Sovražnikovi ovaduhi, ki so trdili, da so njihovi prijatelji, so se pomešali med delavce, da bi povzročili zmedo in nemire ter izzvali nezaupanje in sumničenje. /SW, 12. 4. 1904/ KS 178.2

Vodje se tudi danes srečujejo z enakimi ovirami. - Nehemijeva izkušnja se ponavlja v zgodovini sedanjega Božjega ljudstva. Tisti, ki zagovarjajo resnico, bodo spoznali, da tega dela ne morejo opravljati, ne da bi izzvali sovražnikovo jezo. Čeprav jih je Bog poklical k temu delu in odobrava njihovo prizadevanje, se ne morejo izogniti očitkom in posmehovanju. Ožigosani bodo kot sanjači, nezanesljivi, spletkarji in 174 hinavci - skratka za kar koli že, kar ustreza sovražnikovim namenom. Najsvetejše stvari bodo predstavljene v smešni luči, da bi zabavale brezbožnike. Zelo malo zbadljivih opazk in duhovičenja, združenih z nevoščljivostjo, ljubosumnostjo, nespoštljivostjo in sovraštvom, je dovolj, da izzove smeh posvetnega posmehljivca. Domišljavi burkeži hrabrijo drug drugega v svojem bogokletnem početju. Prezir in zasmehovanje sta vsekakor boleča za človeka, vendar ju morajo zdržati vsi, ki so zvesti Bogu. Satanov namen je na ta način odvrniti ljudi od opravljanja dela, ki nam ga je naložil Gospod. /SW, 12. 4. 1904/ KS 178.3

Zbiranje malodušnih sil. - Nehemija je na skrivaj in v tišini obhodil obzidje. Poročal je: »Oblastniki pa niso vedeli, kam sem šel in kaj sem delal. Tudi nisem do takrat še nič povedal ne Judom ne duhovnikom ne plemičem ne oblastnikom ali komu drugemu, kar jih je bilo zadolženih za delo.” (Neh 2,16) Pri tem bolečem ogledu ni hotel pritegniti pozornosti prijateljev in sovražnikov, da ne bi povzročil vznemirjenja in govoric, ki bi lahko preprečile ali vsaj ovirale njegovo delo. Nehemija je preostanek večera posvetil molitvi. Zjutraj se je moral resno potruditi, da je spodbudil in združil svoje malodušne in nesložne rojake. /SW, 22. 3. 1904/ KS 179.1

Čeprav je Nehemija imel kraljevo pooblastilo, ki je od pre-bivalcev zahtevalo, da sodelujejo z njim pri obnovi mestnega obzidja, se je odločil, da se ne bo zanašal samo na svojo oblast. Raje si je prizadeval pridobiti naklonjenost ljudi, ker je dobro vedel, da je združitev src in rok bistvena za uspeh velikega dela, ki se ga je lotil. KS 179.2

Ko je naslednji dan zbral ljudi, jim je predstavil omenjena dejstva, da bi zbudil njihove speče moči in združil razpršeno množico.... Ko jim je obširno predstavil načrt in jim pokazal, da ga pri tem podpirata Izraelov Bog in perzijski kralj, jih je naravnost vprašal, ali želijo sodelovati z njim pri gradnji zidu. Ta poziv jim je segel v srce. Dokaz, da so jim naklonjena nebesa, je povzročil, da so se sramovali svojega strahu. Opo-gumljeni so kakor eden vzkliknili: »Hočemo vstati in zidati!” (Neh 2,20) /SW, 29. 3. 1904/ KS 179.3

Ljudstvo se je nalezlo Nehemijeve svete odločnosti in močnega zaupanja. Ko jih je prežel duh njihovega vodja, so se za nekaj časa dvignili na njegovo moralno raven. Vsak je bil v svojem okolju neke vrste Nehemija; vsak je spodbujal in podpiral svojega brata pri delu. /SW, 29. 3. 1904/ KS 180.1

Izraelski duhovniki so bili med prvimi, ki so se odzvali. - Med prvimi, ki so se odzvali Nehemijevemu duhu gorečnosti in navdušenja, so bili izraelski duhovniki. Ti možje so s svojim položajem in vplivom lahko močno ovirali ali pospešili delo. Njihova pripravljenost za sodelovanje na samem začetku je veliko prispevala k njegovemu uspehu. Tako bi moralo biti pri vakem svetem delu. Tisti, ki imajo vplivne in odgovorne položaje v cerkvi, bi morali biti prvi pri Božjem delu. Če bodo delali z nejevoljo, drugi sploh ne bodo delali. Toda »njihova vnema bo spodbudila tudi mnogo drugih«. (2 Kor 9,2 prirejeno) Ko bo njihova luč jasno gorela, se bo na tem plamenu prižgalo na tisoče bakel. /SW, 5. 4. 1904/ KS 180.2

Nehemija kot organizator. - Ljudstvo je navdihoval domoljubni duh, zato je z enim srcem in dušo veselo delalo. Nadarjeni in vplivni možje so ljudi razvrstili v različne skupine, vsak vodja pa je bil osebno odgovoren za obnovo določenega dela obzidja. Bog in angeli so se veselili, ko so opazovali prizor delavcev, ki so usklajeno obnavljali porušeno jeruzalemsko obzidje. Veselo je bilo slišati hrup delovnega orodja »vse od jutranje zore do prihoda zvezd«. (Neh 4,15) /SW, 5. 4. 1904/ KS 180.3

Prikaz pravega vodstva . -Nehemijeva vnema in odločnost 176 se zdaj, ko se je delo dejansko začelo, nista zmanjšali. Ni prekrižal rok in mislil, da lahko odloži breme. Z neutrudno budnostjo je neprestano nadzoroval delo, usmerjal delavce, zaznal vsako oviro in poskrbel za vse potrebe. Njegov vpliv se je čutil po vsej dolžini petih kilometrov obzidja: z besedami ob pravem času je opogumljal boječe, pohvalil marljive in spodbujal počasne. Z budnim očesom je spremljal korake svojih sovražnikov, ki so se občasno zbirali v daljavi in se vneto pogovarjali, kakor da bi nameravali nagajati, nato pa so se približali delavcem ter poskušali preusmeriti njihovo pozornost in ovirati delo. KS 180.4

Medtem ko so delavci pogosto upirali svoj pogled v Nehemija, pripravljeni upoštevati vsak najmanjši znak, je on svoj pogled in srce dvigal k Bogu, velikemu Nadzorniku celotnega dela, ki je svojega služabnika spodbudil k obnovi jeruzalemskega obzidja. Ko sta se njegova vera in pogum okrepila, je dejal: »Nebeški Bog nam bo naklonil uspeh.« (Neh 2,20) Njegove besede so odmevale med delavci vzdolž obzidja in navdušile njihovo srce. /SW, 5. 4. 1904/ KS 181.1

Nehemija in njegovi sodelavci se niso branili trdega dela ali iskali izgovorov, da bi se izognili naporni službi. Svoje obleke niso slekli ali odložili orožja ne ponoči ne podnevi ter celo ne v kratkem času počitka. »Nismo slačili svojih oblačil ne jaz ne moji bratje ne moji mladeniči ne stražniki; vsak je imel tudi orožje v desnici.« (Neh 4,17; 4,23 CHR) /SW, 26. 4. 1904/ KS 181.2

Vsako versko gibanje izzove nasprotovanje. - Večina izraelskih plemičev in poglavarjev se je plemenito odzvala svoji dolžnosti. Kljub temu nekateri tekojski plemiči »niso upognili svojega vratu, da bi delali za svojega Gospoda”. (Neh 3,5 prirejeno po CHR) Medtem ko so zvesti graditelji častno omenjeni v Božji besedi, spomin na te lene služabnike zaznamuje sramota, napisan pa je kot svarilo vsem prihodnjim rodovom. KS 181.3

V vsakem verskem gibanju obstajajo nekateri, ki bodo stali ob strani ter ne bodo naredili ničesar, da bi ga podprli, čeprav ne morejo zanikati, da gre za Božje delo. Kadar se ti ljudje trudijo za svoje sebične koristi, so pogosto najmarljivejši in najodločnejši delavci. Dobro bi bilo, da si zapomnimo, da se v nebesih vodi poročilo, v katerem so zapisane vse naše spodbude in dela - knjiga, v kateri ni nič izpuščeno in ni nobene napake ter bomo po njej tudi sojeni. V njej je zapisana vsaka zamujena priložnost za službo Bogu. Vsako delo zvestobe in ljubezni, ne glede na to, kako skromno je, pa bo ostalo v večen spomin. /SW, 5. 4. 1904/ KS 181.4