Vzgoja

20—Poučevanje in preiskovanje Svetega pisma

»Nagni svoje uho k modrosti, išči jo kakor skrite zaklade.«
(Prg 2,2.4 prirejeno po CHR)

Jezus je preiskoval Pisma v otroštvu, v mladosti in v zreli dobi. Kot otrok se je v materinem naročju vsak dan učil iz preroških spisov. V mladosti je zgodaj zjutraj in v večernem somraku na pobočju gore ali med drevesi v gozdu pogosto sam preživljal tihe trenutke v molitvi ali v proučevanju Božje besede. Med javno službo je njegovo globoko poznavanje Pisem pričalo o marljivosti pri proučevanju. Ker je pridobil znanje na enak način, kakor ga pridobimo mi, njegova sijajna moč, tako umska kot duhovna, priča o vrednosti Svetega pisma kot vzgojnega sredstva. Vz 164.1

Ko je nebeški Oče dal svojo Besedo, ni prezrl otrok. Kje v vsem, kar so napisali ljudje, lahko najdemo nekaj, kar tako vpliva na srce in je tako dobro prilagojeno, da vzbudi zanimanje otrok, kot so svetopisemske zgodbe? Vz 164.2

S temi preprostimi zgodbami lahko pojasnimo velika načela Božjega zakona. Tako lahko starši in učitelji s ponazoritvami, ki so najbolje prilagojene otroškemu dojemanju, začnejo že zelo zgodaj izpolnjevati Gospodovo naročilo glede njegovih predpisov: »Marljivo jih uči svoje otroke ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš!« (5 Mz 6,7) Vz 164.3

Nazorni nauki, šolske table, zemljevidi in slike nam bodo pomagali razložiti nauke in si jih bolje vtisniti v spomin. Vz 165.1

Starši in učitelji bi si morali stalno prizadevati izboljšati metode. Pri poučevanju Svetega pisma bi morali uporabiti najbolj izvirne misli, najučinkovitejše metode in vložiti najresnejše napore. Vz 165.2

Prebujanje in krepčanje ljubezni do proučevanja Svetega pisma je veliko odvisno od domačega bogoslužja. Čas jutranjega in večernega bogoslužja bi morali biti najlepši in najkoristnejši trenutki dneva. Naj bo jasno, da teh trenutkov ne smejo zmotiti mučne ali neprijetne misli; starši in otroci se namreč zberejo, da bi se srečali z Jezusom in v dom povabili navzočnost svetih angelov. Bogoslužja naj bodo kratka in živahna, prilagojena okoliščinam in raznolika z občasnimi spremembami. Vsi naj sodelujejo pri branju Svetega pisma, se učijo in pogosto ponavljajo Božji zakon. Otroško zanimanje bomo spodbudili, če jim bomo občasno dovolili, da sami izberejo, kaj se bo bralo. Zastavite jim vprašanja o tem in jim dovolite, da tudi sami sprašujejo. Uporabite primere, s katerimi boste ponazorili pomen besedila. Če se bogoslužje s tem ne bi preveč podaljšalo, naj otroci sodelujejo v molitvi, naj tudi pojejo, pa čeprav eno samo kitico. Vz 165.3

Da bi bilo bogoslužje takšno, kakršno bi moralo biti, se je treba pripraviti. Starši si morajo vsak dan vzeti čas za proučevanje Svetega pisma z otroki. To bo gotovo zahtevalo napor, načrtovanje in nekaj žrtve, ampak trud bo bogato poplačan. Vz 165.4

Da bi se starši pripravili za proučevanje Božjih predpisov, jim On naroča, naj jih hranijo v srcu. »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu, . marljivo jih uči svoje otroke.« (5 Mz 6,6.7) Da bi pri otrocih vzbudili zanimanje za Sveto pismo, se moramo sami zanimati zanj. Da bi v njih prebudili ljubezen do proučevanja Pisem, jih moramo sami radi proučevati. Naše poučevanje bo imelo nanje samo toliko vpliva, kolikor smo ga podali z zgledom in duhom. Vz 165.5

Bog je poklical Abrahama, da bi bil učitelj njegove Besede in ga izbral za očeta velikega naroda, ker je videl, da bo otroke in vso družino poučil o načelih Božjega zakona. Moč Abrahamovemu poučevanju pa je dajal vpliv njegovega osebnega življenja. V njegovem gospodinjstvu je živelo več kakor tisoč ljudi, nekateri med njimi so bili glave družin, mnogi med njimi pa so se pred kratkim spreobrnili iz poganstva. Vodenje takšnega doma je zahtevalo odločno roko na krmilu. Ne bi zadostovale nikakršne neodločne in omahljive metode. Bog je o Abrahamu rekel: »Spoznal sem ga s tem namenom, da bo zapovedal svojim otrokom in svoji rodbini za seboj.« (1 Mz 18,19) Vendar je veljavo uveljavljal s takšno modrostjo in nežnostjo, da je osvajal srca. Pričevanje nebeškega Varuha se glasi: »Naj se drže Gospodovega pota in strežejo pravičnosti in pravu.« (1 Mz 18,19) Abrahamov vpliv pa se je širil tudi zunaj njegovega doma. Kjer koli je postavil šotor, je ob njem zgradil tudi oltar za žrtvovanje in češčenje Boga. Ko je šotor prestavil, je oltar ostal; mnogi kanaanski nomadi, ki so Boga spoznali po življenju njegovega služabnika Abrahama, pa so se ustavili pri oltarju in darovali Gospodu. Vz 166.1

Poučevanje Božje besede ne bo nič manj učinkovito danes, če bo zvesto odsevalo v učiteljevem življenju. Vz 166.2

Ni dovolj vedeti, kaj so drugi mislili ali učili o Svetem pismu. Vsak bo pri sodbi moral dati račun zase pred Bogom, zato bi vsak sedaj moral sam zvedeti, kaj je resnica. Ampak da bi bilo proučevanje učinkovito, je v učencu treba vzbuditi zanimanje. Tega se mora posebno zavedati ta, ki se ukvarja z otroki in mladimi, ki se zelo razlikujejo po nagnjenjih, vzgoji in načinu razmišljanja. Kadar otroke učimo o Svetem pismu, lahko mnogo dosežemo, če opazujemo, o čem radi razmišljajo in za kaj se zanimajo, ter nato pritegnemo njihovo pozornost na tisto, kar o tem pravi Sveto pismo. Ta, ki nas je ustvaril z različnimi nagnjenji, je v svoji Besedi dal za vsakogar nekaj. Ko učenci vidijo, da se nauki Svetega pisma nanašajo nanje, jih poučite, da ga imajo za svetovalca. Vz 166.3

Pomagajte jim tudi ceniti njegovo prekrasno lepoto. Mnoge knjige brez prave vrednosti, z vznemirljivo in škodljivo vsebino, je priporočeno ali vsaj dovoljeno brati zaradi njihove domnevne literarne vrednosti. Čemu bi usmerili otroke, da pijejo iz teh onesnaženih potokov, ko pa imajo lahko prost dostop do čistega studenca Božje besede? Bogastvo, moč in globina svetopisemskih misli so neizčrpni. Spodbudite otroke in mlade, da v njem iščejo zakladnice misli in izrazja. Vz 167.1

Ko bo lepota teh dragocenih resnic pritegnila njihove misli, se bo njihovega srca dotaknila moč, ki mehča in obvladuje. Pritegnil jih bo On, ki se jim je na ta način razodel. Le redki ne bodo želeli izvedeti več o njegovih delih in poteh. Vz 167.2

Kdor preiskuje Sveto pismo, se ga mora naučiti odpirati v duhu učenca. Njegove strani moramo raziskovati, da bi spoznali, kaj pravi Bog, ne pa zato, da bi poskušali podpreti svoje mnenje. Vz 167.3

Poznanje Svetega pisma je možno dobiti samo s pomočjo tega Duha, po katerem je bila Beseda napisana. Da pa bi to znanje pridobili, moramo po njem živeti. Upoštevati moramo vse, kar Božja beseda zapoveduje. Prosimo lahko za vse, kar obljublja. Življenje, ki ga zapoveduje, je življenje, ki ga moramo živeti z njegovo močjo. Samo na takšen način lahko Sveto pismo proučujemo učinkovito. Vz 167.4

Preiskovanje Svetega pisma zahteva najmarljivejše napore in stanovitno razmišljanje. Kakor rudar koplje, da bi v zemlji našel zlati zaklad, tako iskreno in vztrajno moramo mi iskati zaklad Božje besede. Vz 167.5

Pri vsakodnevnem proučevanju je pogosto najbolj koristna metoda vrstica za vrstico. Preiskovalec naj si izbere eno vrstico in osredotoči misli na to, da bi odkril, kaj mu v njej govori Bog, nato pa se ukvarja s to mislijo, dokler se z njo ne poistoveti. Takšno proučevanje nekega odlomka, dokler nam njegov pomen ne postane jasen, je koristnejše kakor branje mnogih poglavij, ki nima določenega cilja in ne prinaša ni-kakršnega resničnega pouka. Vz 167.6

Eden glavnih vzrokov umske nesposobnosti in moralne šibkosti je pomanjkanje osredotočenosti na koristne cilje. Ponosni smo na veliko izbiro literature; toda množenje knjig, celo teh, ki same po sebi niso škodljive, lahko postane resnično zlo. Ob ogromni poplavi literature, ki stalno teče iz tiskarn, si stari in mladi ustvarijo navado hitrega in površnega branja, um pa izgubi sposobnost povezovalnega in živahnega mišljenja. Poleg tega pa večina revij in knjig, ki preplavljajo deželo kakor žabe v Egiptu, ni samo puhla, plitva in izčrpavajoča, marveč tudi nečedna in ponižujoča. Njihov namen ni samo zastrupiti in uničiti uma, temveč tudi pokvariti in ugonobiti človeka. Um in srce, ki sta brezbrižna in brezciljna, so lahek plen za zlo. Gobe poženejo korenine ravno na okuženem mrtvem organizmu. Ravno nezaposlen um je Satanova delavnica. Um naj bo usmerjen na visoke in svete ideale, življenje naj ima plemenit namen, cilj, ki ga bo popolnoma prevzel, in zlo ne bo našlo oporišča. Vz 168.1

Mladi naj se torej naučijo marljivo proučevati Božjo besedo. Ko jo sprejmemo v srce, se bo izkazala za močno oviro pred skušnjavo. Psalmist pravi: »V svojem srcu sem shranil tvoj govor, da ne grešim zoper tebe. Po besedi tvojih ustnic sem se čuval potov siloviteža.« (Ps 119,11; 17,4) Vz 168.2

Sveto pismo vsebuje razlago zase. Besedilo se mora primerjati z besedilom. Preiskovalec bi se moral naučiti gledati na Besedo kot na celoto in videti medsebojno zvezo njenih delov. Spoznati mora njegovo veliko osrednjo temo, Božji prvotni namen za ta svet, začetek velikega boja in delo odrešenja. Razumeti bi moral naravo dveh načel, ki se borita za prevlado, in se naučiti spremljati njuno delovanje v zgodovinskih in preroških zapisih do velikega konca. Prepoznati bi moral, kako ta boj zajema vsak del človekove izkušnje; kako tudi sam v vsakem dejanju kaže spodbudo enega ali drugega izmed dveh nasprotujočih si nagibov; in kako se, če to hoče ali ne, prav sedaj odloča, na kateri strani velikega boja se bo znašel. Vz 168.3

Vsak del Svetega pisma je nastal po Božjem navdihnje nju in nam je koristen. Stara zaveza ni nič manj vredna naše pozornosti kakor Nova. Ko bomo proučevali Staro zavezo, bomo našli izvire žive vode tam, kjer nepozoren bralec vidi samo puščavo. Vz 169.1

Knjiga Razodetja v povezavi z Danielovo knjigo zahteva posebno skrbno proučevanje. Vsak bogaboječi učitelj naj razmisli, kako bi najbolje razumel in predstavil evangelij, ki ga je sam Zveličar prišel razodet služabniku Janezu: »Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da pokaže svojim hlap-cem, kar se ima skoraj zgoditi.« (Raz 1,1) Pri proučevanju Razodetja naj nihče ne izgubi poguma, ker so simboli v njem videti tako skrivnostni. »Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj jo prosi Boga, ki vsem daje obilo.« (Jak 1,5) Vz 169.2

»Blagor mu, kdor bere, in njim, ki slišijo besede preroko - vanja in hranijo, kar je v njem pisano, kajti čas je blizu.« (Raz 1,3) Vz 169.3

Ko se prebudi prava ljubezen do Svetega pisma in preiskovalec dojame, kako širno je polje in kako dragocen je zaklad, bo želel izkoristiti vse priložnosti, da spozna Božjo besedo. Njegovo proučevanje ne bo omejeno na določen čas in kraj. Stalno proučevanje je eno izmed najboljših sredstev za gojenje ljubezni do Pisem. Preiskovalec naj ima Sveto pismo stalno ob sebi. Ko imate priložnost, preberite določen odlomek in o njem razmišljajte. Ko hodite po ulici, čakate na železniški postaji ali čakate koga po dogovoru, izkoristite čas, da iz zakladnice resnice potegnete nekaj dragocenih misli. Vz 169.4

Vera, upanje in ljubezen so človekove velike gibalne sile; Sveto pismo, če se proučuje pravilno, se obrača ravno nanje. Očitna lepota Svetega pisma, lepota prispodob in izrazja, je le okvir za pravi zaklad - za lepoto svetosti. V poročilih o ljudeh, ki so hodili z Bogom, lahko uzremo utrinek njegove slave. V njem, ki je »ljubezniv«, (Vp 5,16) vidimo njega, katerega vsa lepota zemlje in nebes le bledo odseva. Rekel je: »Kadar bom povišan od zemlje, vse potegnem k sebi.« (Jn 12,32) Ko preiskovalec Svetega pisma zagleda Odrešenika, se v njem prebudi skrivnostna moč vere, oboževanja in ljubezni. Njegov pogled je stalno uprt v Kristusa, zato postaja vse bolj podoben temu, kogar občuduje. Srce ponavlja besede apostola Pavla: »Tudi zdaj imam vse za izgubo, ker je mnogo boljše spoznanje Kristusa Jezusa, mojega Gospoda, . da spoznam njega in moč njegovega vstajenja in sodeleštvo njegovega trpljenja.« (Flp 3,8-10) Vz 169.5

Izviri nebeškega miru in radosti, ki jih v duši odprejo besede navdihnjenja, bodo postali mogočna reka vpliva na blagoslov vsem, ki so v njenem dosegu. Današnji mladi, ki odraščajo s Svetim pismom v rokah, naj postanejo prejemniki in prenosniki njegove poživljajoče moči, kakšni potoki blagoslovov bodo tedaj tekli v svet! - vplivi, katerih moč zdravljenja in tolažbe si komaj predstavljamo - reke žive vode, izviri, ki tečejo v večno življenje. Vz 170.1