Vzgoja

Nauk O Zaupanju

»Vprašaj vendar živino, in te poučijo, ptice pod nebom, in ti naznanijo: ... in ribe v morju ti bodo pripovedovale. Pojdi k mravlji, . oglej si njena pota. Poglejte ptice pod nebom. Pomislite na vrane.« (Job 12,7.8 eku; Prg 6,6; Mt 6,26; Lk 12,24 ssp) Vz 102.3

Ni dovolj otroku samo govoriti o Božjem stvarstvu. Živali same naj bodo njegovi učitelji. Mravlje učijo nauk o potrpežljivi marljivosti, o vztrajnosti pri premagovanju težav, o skrbi za prihodnost. Ptice pa nas učijo miloglasnega nauka o zaupanju. Vz 102.4

Nebeški Oče skrbi zanje, vendar si morajo zbirati hrano, graditi gnezda in negovati mladiče. Vsak trenutek so izpostavljene sovražnikom, ki jih želijo uničiti. Toda kako navzlic temu veselo opravljajo svoje delo, kako so njihove kratke pesmi polne radosti! Vz 103.1

Kako lepo je psalmist opisal Božjo skrb za gozdne živali: »Visoke gore so divjim kozlom, pečine skalnim jazbecem prebivališče.« (Ps 104,18) Vz 103.2

Bog pošilja potoke, da tečejo med griči, kjer bivajo ptice in izmed vej se oglašajo. (Ps 104,12) Vsa bitja v gozdovih in po hribih so del njegove velike domačije. On odpira roko in poteši željo vsemu živemu. (Ps 145,16) Vz 103.3

Včasih alpskega orla divja nevihta spravi v ozke planinske soteske. Nevihtni oblaki obdajo to mogočno gozdno ptico, njihove temne gmote jo ločijo od sončnih višav, kjer si je naredila dom. Njeni napori, da bi se rešila, se zdijo neuspešni. Zaganja se sem ter tja, z močnimi krili udarja po zraku, njeno vreščanje pa povzroča gorske odmeve. Končno se s prizvokom zmage zažene navzgor in ko predre oblake, ponovno pride v sijajno sončno svetlobo, daleč spodaj pa ostaneta tema in nevihta. Tako lahko tudi nas obdajajo težave, razočaranje in negotovost. Obdani smo s hinavščino, nesrečo in krivico. Nad nami so oblaki, ki jih ne moremo razgnati. Zaman se bojujemo z razmerami. Obstaja ena in samo ena pot rešitve. Pršec in megla se držita zemlje, nad oblaki pa sije Božja svetloba. V sončni sij njegove navzočnosti se lahko dvignemo na perutih vere. Vz 103.4

Na ta način se je mogoče naučiti mnogih naukov. O zdravem samozaupanju od drevesa, ki raste samo na planoti ali gorskem pobočju, korenine pa poganja globoko v zemljo in z vztrajno močjo kljubuje nevihti. O moči vpliva v zgodnjih letih od grčavega, skaženega debla, ki je bilo kot mladika skrivljeno, kateremu nobena zemeljska sila ne more več povrniti njene izgubljene somerne oblike. O skrivnosti svetega življenja od belega lokvanja, ki v naročju blatne mlakuže, ob- dan s plevelom in smetmi, pušča cevasto steblo do čistega peska na dnu in od tam črpa življenje, dišeče neomadeževane čiste cvetove pa dviguje proti svetlobi. Vz 103.5

Tako naj se otroci in mladi, medtem ko od učiteljev in iz učbenikov spoznavajo dejstva, naučijo sami črpati nauke in spoznavati resnico. Ko vrtnarijo, jih vprašajte, kaj se naučijo iz skrbi za rastline. Ko opazujejo lepo pokrajino, jih vprašajte, zakaj je Bog polja in gozdove oblekel v tako čudovite in raznolike barve. Zakaj ni vse obarvano temno rjavo? Ko nabirajo rože, jih spodbudite k razmišljanju o tem, zakaj je Bog ohranil lepoto teh popotnikov iz raja. Naučite jih vsepovsod v naravi opaziti dokaze Božje skrbi za nas in videti, kako je vse čudovito prilagojeno našim potrebam in naši sreči. Vz 104.1

Samo ta, ki v naravi prepozna delo Očetovih rok in v bogastvu in lepoti zemlje bere njegovo pisavo, se iz narave lahko nauči njenih najglobljih naukov in prejema njeno najbolj vzvišeno službo. Samo ta, ki na vse to gleda kot na izraz Božje misli, kot na razodetje Stvarnika, lahko pravilno ceni hribe in doline, reke in morja. Vz 104.2

Svetopisemski pisci so uporabili mnogo ponazoritev iz narave in ko opazujemo reči iz njenega sveta, bomo pod vodstvom Svetega Duha popolneje razumeli nauke Božje besede. Tako narava postane ključ do zakladnice Besede. Vz 104.3

Otroke bi morali spodbujati, da v naravi najdejo reči, ki ponazarjajo svetopisemske nauke, in da v Svetem pismu zasledijo primerjave, ki so vzete iz narave. Tako v naravi kot v Svetem pismu naj najdejo vse, kar predstavlja Kristusa, in tudi to, kar je On uporabil, da bi ponazoril resnico. Tako se lahko naučijo videti ga v drevesu in trti, v liliji in vrtnici, v soncu in zvezdi. Lahko se naučijo slišati njegov glas v petju ptic in še-lestenju dreves, v bobnenju groma in glasbi morja. Vse stvari v naravi pa mu bodo ponovile Kristusove dragocene nauke. Vz 104.4

Njim, ki se tako seznanijo s Kristusom, zemlja nikoli več ne bo samoten in puščoben kraj. To bo dom njihovega Očeta, napolnjen z navzočnostjo njega, ki je nekoč bival med ljudmi. Vz 104.5