Pot H Kristusu
Opravicenje
Lov Na Nebesa
Zapornik zbeži. Pazniki se zberejo, da bi ga ujeli. Smer jim kaže pes krvosledec, katerega nos je trimilijonkrat občutljivejši od človeškega. PhK14 41.2
Psi krvosledci niso namenjeni športnem lovu. Po besedah nekega dreserja je s psom krvosledcem loviti zajca podobno, „kakor če bi se s ferrarijem vozili po njivah - zelo nepraktično torej«. Nos psa krvosledca je preprosto preveč izostren za navadno iskanje. Ti psi pomnijo določen vonj in neusmiljeno preganjajo njegovega lastnika. Če jih ne ustavijo, včasih nadaljujejo lov do popolne izčrpanosti. PhK14 41.3
Nekateri ljudje so podobni psom krvosledcem. Neki slovar opisuje takšnega posameznika kot .osebo, ki ostro in neizprosno preganja-. PhK14 41.4
Božjega opravičenja si ne zagotovimo z lovom na Boga. On prihaja k nam. ne beži pred nami. Če želite uskladiti svoje življenje z njegovimi načrti, mu preprosto priznajte svoj boj. Potem se odpovejte zasledova-nju in sprejmite njegovo ljubezen. Označeni odlomek (poglejte 10 na strani 40) kaže. kako je treba narediti prvi korak. PhK14 41.5
* Kaj mislite, da čuti Bog, ko ga njegovi otroci prosijo za odpuščanje? PhK14 41.6
* Zaradi česa trenutno lovite Božje odpuščanje? PhK14 41.7
Naredite PhK14 41.8
* Prižgite svečo. Plamen predstavlja greh. Ugasnite jo. To je odpu-ščanje. PhK14 41.9
* Zapisujte svoje misli o odpuščanju. Ali je kakšen skrit razlog, zaradi katerega odpuščanje težko sprejmete? PhK14 41.10
Več o tem lahko preberete v ... PhK14 41.11
* Psalm 52 PhK14 41.12
* Janez 8,1-11 PhK14 41.13
* 1. Janezovo pismo 1,9 iskali odpuščanja greha; če nismo nikoli prosili Boga za mir, ga tudi ne bomo nikoli dobili. Edini razlog, da še nismo dobili odpuščanja za storjene grehe, je naša ne-pripravljenost, da bi ponižali svoje srce in izpolnili pogoje besede resnice. Glede tega so dana izrecna navodila. Priznanje greha, javnega ali zasebnega, mora biti izraženo odkritosrčno in prostovoljno. Iz grešnika ne sme biti izsiljeno. Ne sme biti izraženo lahkomiselno in ravnodušno ali pa izsiljeno od ljudi, ki še niso spoznali ostudnega značaja greha. Le priznanje, ki prihaja iz dna srca, najde pot k Bogu neskončnega usmiljenja. Psalmist pravi: »Vpili so, in GOSPOD je odgovoril, iz vseh njihovih stisk jih je rešil.« (Psalm 34,18) PhK14 41.14
Resnično priznanje je vedno izrecne narave in se nanaša na določene grehe. Ti so lahko takšne vrste, da jih je treba priznati samo Bogu; so tudi takšni, ki jih moramo priznati posameznikom, ki so zaradi njih trpeli škodo. Nekateri grehi pa so javnega značaja, zato jih je treba priznati javno. Vsa priznanja pa morajo biti določena in izrecna, z omenjanjem prav tistih grehov, katerih smo krivi. PhK14 42.1
Izraelci so se v Samuelovih dnevih oddaljili od Boga. Trpeli so posledice greha, ker so izgubili vero v Boga, izgubili svoje spoznanje o njegovi moči in modrosti, da vlada ljudstvu, ter zaupanje v njegovo zmožnost, da brani in ubrani svoje delo. Odvrnili so se od velikega Vladarja vesolja in si želeli vladavino, kakršno so imeli okoliški narodi. Preden so dosegli mir, so izrecno priznali: »Kajti vsem svojim grehom smo dodali še hudobijo, da smo si želeli kralja.« (1. Samuelova 12,19) Priznati so morali prav greh, o katerem so bili prepričani. Njihova nehvaležnost je težila njihovo srce in jih ločila od Boga. PhK14 42.2
11 Bog ne sprejme priznanja grehov brez iskrenega spokorjenja in poboljšanja. Življenje se mora odločno spremeniti; odpraviti moramo vse, kar žali Boga. To je sad pristne žalosti zaradi greha. Naša naloga nam je jasno podana z naslednjimi besedami: »Umijte se, oči- PhK14 42.3